Policija omenjena novinarja sumi izdaje bančne tajnosti, na Večeru pa so prepričani, da je šlo za pisanje v interesu javnosti. Toplak se je v članku o slabih posojilih banke in njenih dolžnikih namreč osredotočil predvsem na tiste dolžnike, ki imajo bonitetno oceno C in manj. To pomeni, da njihova posojila banki morda nikoli ne bodo poplačana.

Toplak meni, da ni šlo za razkrivanje poslovne skrivnosti, ampak za pisanje v interesu javnosti, še posebej pa zaposlenih, komitentov, lastnikov in vseh drugih deležnikov banke. "S člankom je bilo nakazano, kako in koliko so v banki posojali denar družbam v lasti vodilnih banke, njihovih sorodnikov in nekaterim drugim družbam, tako ali drugače povezanim z nekdanjim vodstvom Probanke," je pojasnil Toplak.

Pogosti pritiski na novinarje
Odgovorni urednik Ranc je dejal, da je na zaslišanju policistom povedal, da se v tej fazi postopka ne bo zagovarjal in da novinar v skladu z novinarsko etiko ne sme izdati virov. Ranc je dodal, da se novinarji pri svojem delu pogosto srečujejo z različnimi oblikami pritiskov. Pri tem je spomnil na napad na nekdanjega novinarja Večera Mira Petka, omenil pa je tudi svojo izkušnjo z nezakonitim policijskim pridobivanjem podatkov o njegovem delu. Gre za afero Vič-Holmec, tudi takrat pa je bil Ranc zaslišan. Nato je vložil civilno tožbo in sodišče mu je na koncu pritrdilo, država pa je plačala odškodnino, je še dejal Ranc.

Ranc je dejal, da so na Večeru tik pred ponedeljkovim zaslišanjem od banke prejeli visok odškodninski zahtevek, kar razumejo kot nov poskus ustrahovanja in napada na javno besedo in javni interes. Probanka toži Večer, avtorja članka in odgovornega urednika, kar znižuje demokratične standarde v državi, je dejal Ranc.

Zastopstvo uredništva Večera in njihov aktiv Društva novinarjev Slovenije sta v skupni izjavi zapisala, da so odkloni od družbenomoralnih vrednot, etično sporna ravnanja, osebno okoriščanje na račun družbe, povezovanja iz koristoljubja ter izogibanje nadzoru nepravilnosti, ki jih niti poslovna skrivnost ne more skriti.

"Virov ne izdajamo"
Novinarji Večera so že zapisali, da virov ne izdajajo. "So naša največja moč v skupnem prizadevanju za pravično družbo. Glede na dogajanja, o katerih poročamo praktično vsakodnevno, menimo, da so sprotna razkrivanja nepravilnosti naša naloga, pa tudi obveza do bralcev, nemara bolj potrebna kot kadar koli doslej," so zapisali novinarji Večera.

Kot so potrdili na Policijski upravi Maribor, poteka predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti. Policija zbira obvestila, dokumentacijo in izvaja druge potrebne ukrepe. Drugih informacij na PU-ju Maribor zaradi interesa nadaljnjih postopkov ne morejo posredovati.

Ovadbo vložila Probanka
Odzvali so se tudi v Probanki, kjer so Toplakovo razkritje podatkov označili za nedopusten poseg v vrednoto zaupnosti ramerja med banko in strankami, še posebej, ker "dejstva niso bila predstavljena niti objektivno niti točno".

Banka je podala kazensko ovadbo, ker sumi da gre za dejanje neupravičene izdaje in pridobitve poslovne skrivnosti. Ali je res tako, naj ugotovijo kriminalisti, so zapisali v probanki. Če so na Večeru ravnali zakonito, je "vznemirjanje zaradi kazenske ovadbe nepotrebno," a banka želi, da organi pregona ugotovijo, kako so strogo varovani podatki prišli v javnost.

Probanka pričakuje delno povrnitev škode, ne odškodnine
Odškodninskih tožb niso vložili, zagotavljajo v banki, so pa v tožbi zahtevali, da se časniku prepove nadaljnje razpolaganje s podatki, do katerih je časnik prišel na, po mnenju banke, nezakonit način. Po drugi strani pa so dodali, da pričakujejo, da bo Večer del povzročene škode povrnil, česar pa banka nikakor ne šteje za odškodnino.