Prvo polovico leta so po podatkih agencije za varnost prometa zaznamovale številne prometne nesreče. V prvi polovici leta se je zgodilo za dva odstotka manj nesreč kot v enakem obdobju lani, a je v prometnih nesrečah umrlo 15 ljudi več. Zmanjšalo se je število poškodovanih. Letos se je število hudo poškodovanih zmanjšalo za 13 odstotkov, težje poškodovanih pa je letos za osem odstotkov manj, kot jih je bilo lani v enakem obdobju.

Tabela: Število prometnih nesreč med januarjem in junijem v zadnjih petih letih

Med umrlimi v prometnih nesrečah je največ voznikov avtomobilov. Največje povečanje umrlih na agenciji za varnost prometa ugotavljajo pri voznikih mopedov in motorjev, letos je umrlo 83 odstotkov več voznikov mopedov in motorjev kot lani v enakem obdobju. Letos je umrlo tudi 57 odstotkov več pešcev kot lani in 33 odstotkov več kolesarjev. Največ prometnih nesreč so letos povzročili vozniki motornih vozil, stari od 25 do 34 let. Največ prometnih nesreč s smrtjo pa so povzročili vozniki iz starostne skupine od 45 do 54 let.

Otroci in mladi do 14. leta starosti so skupaj povzročili 11 prometnih nesreč, v katerih so vozili motorno vozilo. V štirih primerih so vozili avtomobil, v štirih moped, v dveh motorno kolo in v enem štirikolesnik. Vozniki morajo za pridobitev izpita za vožnjo mopeda dopolniti 15 let.

Tabela: Število letošnjih prometnih nesreč glede na starost povzročitelja

Najpogostejši vzrok za prometno nesrečo je nepravilen premik z vozilom (26 odstotkov), sledita neprilagojena hitrost (17 odstotkov) in nepravilna smer ali stran vožnje (15 odstotkov). Zaradi teh vzrokov nastane kar 77 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom. Vedno pogosteje je vzrok za smrtno prometno nesrečo nepravilno ravnanje pešcev. Letos je zaradi tega umrlo šest ljudi, lani ni bilo smrtne žrtve zaradi nepravilnega ravnanja pešcev. Letos je tudi več smrtnih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti (24 umrlih, lani je umrlo 15 ljudi).

AVP napoveduje sodelovanje med službami
Med razlogi za povečanje števila nesreč so v. d. direktorja agencije RS za varnost prometa Vesna Marinko, Boštjan Smolej iz sektorja za promet na Generalni policijski upravi, vodja mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana Roman Fortuna in predstavnik skupnosti občin Slovenije Boštjan Omerzel izpostavili večjo obremenjenost cest, raznovrstnost udeležencev v prometu, varljiv občutek varnosti ter slabšo zmožnost prilagajanja hitrosti in varnostne razdalje.

Na sestanku so se strinjali, da je treba sodelovanje še okrepiti, izboljšati komunikacijo med različnimi nadzornimi službami, povečati nadzor nad kršitvami v cestnem prometu ter skrbeti za redno izmenjavo informacij. Zato želijo udeležence v prometu znova opozoriti na varno ravnanje v prometu. "Dogovorili smo se, da bo vsak organ pri sebi povečal aktivnosti," je pojasnila Marinkova.

Nad nesreče tudi z radarji
Agencija za varnost prometa je že na začetku leta izvedla več preventivnih akcij na terenu. Nadzorni organi bodo dodatne dejavnosti usmerili predvsem v ključne dejavnike tveganja, kot so hitrost, alkohol, uporaba telefonov in varnostnih pasov. Marinkova je pojasnila, da dejavnosti izvajajo tudi v sodelovanju s civilno družbo.

Fortuna je spomnil tudi na postavitev dveh novih ohišij za radarje v Ljubljani. Poudaril je, da podatki kažejo, da je na mestih, kjer nadzorujejo hitrost, promet bolj umirjen in vozniki redkeje prekoračijo dovoljeno hitrost. "Kar za 55 odstotkov se je zmanjšalo število kršitev na vseh teh lokacijah," je povedal.

Tujce bodo obveščali z letaki
V Mestni občini Ljubljana poteka trenutno tudi veliko del na voziščih. Fortuna je poudaril, da je namen teh izboljšanje varnosti udeležencev v cestnem prometu. Kot je dodal, je poletni čas v Ljubljani s prometom najbolj razbremenjen del leta, vse do začetka oktobra, ko se v Ljubljano vrnejo študenti. Ta čas zato lahko izkoristijo za sanacijo in prenovo cestnih površin, kar vpliva na vse udeležence v prometu, ki morajo v primeru del na cesti upoštevati cestna pravila. V prihodnjem tednu začenjajo še dejavnosti, usmerjene k voznikom tovornih vozil in avtobusov, pripravljajo pa tudi poletni del akcije Hitrost.

Agencija na mejnih prehodih ne bo imela dodatnih aktivnosti, bodo pa prisotni na bolj obremenjenih bencinskih črpalkah, kjer bodo osveščali predvsem tujce o ključnih prometnih predpisih z letaki v angleškem, hrvaškem in romunskem jeziku.

Kaj narediti z električnimi skiroji?
Agencija tudi pozdravlja rešitve, ki so predvidene v zakonu o pravilih v cestnem prometu, saj zasleduje temeljne cilje prometno-varnostne politike. "Kar zadeva električne skiroje, je zagotovo prvi korak v smeri urejanja tega področja, da se jih usmeri na površine za kolesarje, dovoljuje pa se jim tudi na območje pešcev, kjer se morajo gibati s hitrostjo le-teh. Z novo zakonodajo se jim dovoli tudi, da se lahko v naselju, kjer ni zagotovljene kolesarske površine, peljejo ob desnem robu cestišča," je povedala. Dodala je še, da se po trenutno veljavni zakonodaji z električnimi skiroji ni dovoljeno voziti po cestiščih. Za neupoštevanje pravil so predvidene kazni do 500 evrov.