V poročilu o vzdržnosti javnih financ v Evropski uniji je Slovenija med tremi članicami, kjer je dolgoročni učinek staranja prebivalstva na proračunsko stanje največji, predvsem zaradi povečevanja pokojninskih izdatkov. Komisija ob tem opozarja na nujnost nadaljnjih sprememb slovenskega pokojninskega sistema.

Premierju stanje poznano
Premier Janša je v odzivu dejal, da to poročilo ni nobena novost, ukrepi, predvideni v reformah, pa naj bi zadoščali do l. 2020.

"Tega problema se zavedamo že vse desetletje in izvajamo pokojninsko reformo, ki jo skušamo peljati na tak način, da ne bomo pretirano prizadeli niti upokojencev niti zavarovancev," je pojasnil Marko Štrovs z direktorata za delovna razmerja.

Ministrstvo za finance pa se opozorilo pospremilo z besedami, da se odziva v skladu z usmeritvami, ki so jih skupaj sprejele države članice EU-ja.

Umar poziva k popravkom
Umar sporoča, da je treba popravke in dopolnitve pokojninskega sistema čim prej pripraviti in jih začeti izvajati. Drugače bodo v pokojninskem sistemu dolgoročno nastopile težave, menijo na Uradu RS-a za makroekonomske analize in razvoj.

Poslanec DeSUS-a Vili Rezman komentira, da izračuni govorijo, da posebnih zadreg v zvezi s stabilnostjo javnih financ in problemov staranja slovenske družbe za kratek in srednji rok ne bo. Meni, da ni potrebe, da bi zaradi "relativno stare ocene Evropske komisije" obremenjevali generacijo, ki je upokojena.

Komisija še opozarja, da so nadaljnje spremembe pokojninskega sistema v Sloveniji nujne za omejitev izdatkov v prihodnosti in za zmanjšanje tveganj za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Če nadaljnjih ukrepov na tem področju ne bo, bo dologoročna vzdržnost javnih financ ogrožena.

Kriza ne le za Slovenijo
Finančna kriza zaradi staranja prebivalstva poleg Slovenije grozi še Cipru, Češki, Grčiji, Madžarski in Portugalski, manjša nevarnost zanjo pa obstaja tudi v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji.