"Za nas je glasovalo 153 držav. Ne spomnim se, kdaj nazadnje je kakšna država premagala protikandidatko tako prepričljivo. Tri četrtine sveta je glasovalo za Slovenijo, v tem je ta močni mandat. Na neki način je bila to reakcija na situacijo v Ukrajini, na odnos do Ruske federacije, ampak preveč enostavno bi bilo to zreducirati samo na vojno," je v oddaji Vroči mikrofon pojasnil Samuel Žbogar.
"Veliko več je, da je naša govorica prepričala širše članstvo: ko smo govorili, da smo odprti, da smo konsenzualni, da poslušamo države članice, da bomo odprti do njih, tudi ko bomo v članstvu. Mislim, da so afriške države zelo cenile naše poti v Afriko, naše poslušanje njihovih problemov, ki so bili ob vsakem obisku isti: težave z mirovnimi operacijami in da niso dovolj zastopani v Varnostnem svetu. Mislim, da je to močna odgovornost, ki jo ima Slovenija do širšega članstva OZN-a, ne samo do svojih zaveznic."
Zdajšnji državni sekretar je bil tesno vpet tudi v obe prejšnji kandidaturi Slovenije za nestalno članico. Ko je bila Slovenija izvoljena za nestalno članico za obdobje 1998–99, je bil del slovenske misije v ZN-u, ob drugi kandidaturi leta 2011, ki se je končala z razočaranjem, pa je bil zunanji minister. V teh obdobju se je svet močno spremenil, prav tako tudi Varnostni svet, ocenjuje Žbogar. "Krize so bile vedno, vojne tudi in Varnostni svet se je z njimi vedno ukvarjal. Ko smo bili članica 1998–99, je bila na višku vojna na Kosovu in bila so različna mnenja o njej, ampak na koncu je bila sprejeta skupna resolucija. Kaj je zdaj drugače? Da je v enem od teh konfliktov udeležena oz. ga je sprožila stalna članica, Ruska federacija. To je, kot slišim, vneslo neverjetno polarizacijo v Varnostni svet, ki otežuje delo ne le glede konflikta v Ukrajini, ampak reševanje vseh problemov, ki so na dnevnem redu. Ta polarizacija, ki se čuti tudi v osebnih odnosih med veleposlaniki, je največja razlika."
Druga razlika je tudi velika polarizacija tem, ki niso nujno osnovna dejavnost VS-ja, ocenjuje državni sekretar. "Zdaj je vedno več mehkih tem, kot jih imenujemo. Vedno več je odborov, skupin prijateljev za različne namene, vedno več je tudi neformalnih srečanj, ki se dogajajo zunaj Varnostnega sveta. Skratka, veliko je obrobnega dogajanja, ki obremenjuje delo VS-ja. "
Z izvolitvijo Slovenije za nestalno članico bodo v prihodnjih tednih stekli številni postopki, na prvem mestu kadrovska okrepitev in priprava prednostnih nalog dela v Varnostnem svetu.
"Takrat je bila naša ekipa zelo majhna, bilo nas je sedem skupaj z veleposlanikom Danilom Türkom. Tudi tokratna ekipa, v njej bo 20 diplomatov, bo zelo majhna v primerjavi z ekipami drugih držav" je pojasnil Žbogar in dodal, da je brez okrepitve nemogoče opraviti tak obseg dela.
Tretja velika razlika v primerjavi s prvim članstvom konec 90. letih pa je vloga javnosti. "Tretje, kar je drugače, pa je javnost in prisotnost javnosti pri delu, tu so družbena omrežja, prek katerih informacije potekajo zelo hitro. Med prvim članstvom tega ni bilo."
Poleg polarizacije je poudaril vidno naraščanje nezadovoljstva afriških držav, da niso prisotne v Varnostnem svetu kot stalne članice. Varnostni svet je bil oblikovan po 2. svetovni vojni, takrat so bile politične razmere drugačne, zato v njem sedijo zmagovalke takratne vojne.
"Danes je svet popolnoma drugačen, nove sile prihajajo v ta multipolarni svet in tega Varnostni svet ne odseva. Mislim, da to dodatno obremenjuje status, avtoriteto, kredibilnost VS-ja. Globalni jug je vedno glasnejši, da to tako ne bo šlo. Vedno je težko biti v VS-ju, mislim pa, da je zdaj najtežje."
Ob tem je poudaril, da je Slovenija članica EU-ja in Nata: "Ampak mislim, da svet postaja takšen, da nič ne škodi, če ima država razvejana partnerstva po vsem svetu. Močnejši, kot bo naš koreninski sistem, lažje nam bo preživeti vse hurikane, ki prihajajo, če se izrazim poetično."
V kampanji je Slovenija poudarila tudi pomembnost neuvrščenosti. "Naša neuvrščenost ni toliko vezana na gibanje neuvrščenih, ampak se bolj nanaša na to, da kot majhna država, ki nima nekih posebnih interesov, zaradi katerih bi želela priti v VS, ampak jo vodi iskrena želja pomagati in sodelovati pri odločanju o miru in varnosti ter pomagati reševati probleme. Mislim, da je to ta naša neuvrščenost: da bomo odprti do vseh, ne samo do zaveznic, torej tudi do tretjega sveta, ki išče sogovornika v Varnostnem svetu – da bomo resnično zastopali vse."
Visoka podpora pomeni tudi veliko zavezo, kar so po potrditvi poudarili vsi odgovorni. Slovenijo tako ob spremenjenih razmerah čaka težka naloga. "Ključna naloga Varnostnega sveta je, da odloči, kaj bo ukrenil v imenu celotne organizacije, da naslovi neki problem. Ne samo da je teh težav veliko, ker konflikti med državami ostajajo, ampak zakaj pride do konfliktov, ti razlogi so se v globaliziranem svetu močno povečali. Če včasih razprava o odpravljanju revščine ni bila na dnevnem redu VS-ja, ker se to ni smatralo kot tema, ki ogroža mir in varnost, je to danes ključno. Zato, ko govorimo o reformi, obstaja konsenzu, da morajo afriške države dobiti ustrezno število, ne samo stalno mesto, v tem organu," je ocenila Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.
Predstavniki držav so po izvolitvi zunanji ministrici Tanji Fajon izrekali čestitke za izjemno kampanjo. "Mislim, da je v tokratni kampanji vendarle premagalo dejstvo, da je Slovenija leto in pol kampanje izkoristila za neposredne stike z državami, končno smo obiskali nekatere države. Da smo šli v Afriko, Azijo, da smo se srečali z vsemi državniki, to je bil pomemben dejavnik, tudi za obdobje po koncu članstva. Ne smemo pozabiti, da Slovenija potrebuje cilje tudi za naprej. Pomembno je, da nismo zaprti le v okolje Nata in EU-ja," je dejala televizijska novinarka Manica Janežič Ambrožič.
Kaj to pomeni za glas Slovenije v drugih organizacijah
Profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose Zlatko Šabič je v pogovoru za STA dejal, da je prepričan, da bi lahko članstvo Slovenije okrepilo njen glas tudi v drugih organizacijah, denimo v EU-ju in zvezi Nato, a pod pogojem, da bodo članice obeh organizacij razumele, da Slovenija v ZN-u ne bo njihov podaljšek, temveč bo zastopala svetovno agendo.
"Če bo Slovenija ne glede na svoje članstvo v transatlantskih institucijah delovala neodvisno in prepričljivo v smislu, da ji je še kako mar za razvojna vprašanja v svetu in da Ukrajina ni edini konflikt, s katerim se ubada mednarodna skupnost, bo s tem največ naredila za EU in Nato," je ocenil.
Naša angažiranost in dejstvo, da nimamo kolonialne preteklosti, je Slovenijo dejansko preneslo iz anonimne države do države, ki nekaj pomeni. "Tudi zato, ker se kot država ne sramujemo svoje zgodovine. Dejstvo, da izhajamo iz bivše države, ki je bila ena izmed ustanoviteljic in vodilnih sil Gibanja neuvrščenih, v državah zunaj Evrope še danes naleti na pozorna ušesa," je dejal. Opozoril je, da bodo države v zameno za podporo pričakovale, da Slovenija naredi to, kar jim je obljubila. "Nekatere zaveze, ki si jih je zadala med kampanjo, je Slovenija delno že izpolnila, kot so načrti odpiranja veleposlaništev v Afriki, ki so že v teku."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje