"Komisija za izbor novega senata KPK-ja je si je vzela bistveno večja pooblastila, kot ji pripadajo," je dejal član Zbora za republiko Andrej Umek.
"Komisija bi morala predsedniku republike predlagati vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, naj se on med njimi odloči, s tem ko so sami izbrali enega kandidata, so storili napako v demokratičnem procesu. Izbirna komisija nima volilnega mandata, s svojo potezo pa so razvrednotili funkcijo predsednika republike" je pojasnil Umek. "Da je karizmatičen, ni razlog za izbor Štefaneca," je bil nad pojasnili komisije razočaran Šturm.

Pravno defekten zakon
Predsednika republike Boruta Pahorja je pozval, naj javnosti predstavi študijo, ki so jo na njegovo pobudo pripravili Ciril Ribičič, Janez Čebulj in Rajko Pirnat. V Zboru za republiko si želijo javne razprave, ki bi pripeljala do novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj je obstoječi po njihovem mnenju »pravno defekten«, vsakršna uporaba le-tega v KPK-ju pa je nadaljevanje ustavno spornega delovanja.

Samovoljnost KPK-ja je sporna
Zakon ne sme dejati KPK-ju možnosti, da samovoljno - arbitrarno - odloča o postopkih, ki jih bo vodil, ali pa da odloča o tem, da jih sploh ne vodi. S tem je kršeno načelo poštenega delovanja vseh državnih organov, načelo nepristranskosti in poštenosti ter dajanja videza nepristranskosti in nepoštenosti, je dejal Šturm.

Preventiva do novega zakona
Nov zakon - v katerem naj se točno opredeli tudi postopek za izbiro novega senata - mora najprej biti usklajen z ustavo, do takrat pa naj se KPK ukvarja s preventivnimi nalogami.

Umik države iz lastništva najboljše zdravilo za korupcijo
V Zboru za republiko menijo, da je korupcijo mogoče izkoreniniti le s popolnim umikom države iz lastništva v podjetjih ter s spremembo kazenskega zakonika. Slovenija, po besedah Lovra Šturma, še edina uporablja nekoliko prenovljeni jugoslovanski kazenski zakonik, medtem ko so vse druge nekdanje republike sprejele nove zakonike, ki v fazi preiskav dajejo večje pristojnosti tožilcem.

Čim prej nov kazenski zakonik
Šturm je spomnil, da je v času, ko je bil na čelu ministrstva za pravosodje od 2004 do 2008, skupina pravnikov že opravila dve tretjini dela pri takšnem zakoniku, ki bi ga bilo treba čim prej končati. Šele z novim kazenskim zakonikom bi po Šturmovem mnenju mogoč učinkovit spopad s korupcijo. Na vprašanje, kaj zdaj tožilce ovira pri preganjanju korupcije, pa je odgovoril: "Spisi, gradivo in dokazi, za katero potrebujejo skladišče, ter na desetine obravnav o eni in isti zadevi. Postopki bi morali teči hitreje in bolj intenzivno kot v tujini."

Tarča bi morala biti ozadja
Član Zbora za republiko Aleš Hojs je opozoril, da niso funkcionarji in poslanci tisti, ki so glavna tarča boja proti korupciji, ampak bi to morala biti ozadja. Zato bi se morala država popolnoma umakniti z gospodarstva. Ker se to ne zgodi, tudi nihče izmed članov nadzornih odborov v podjetjih v večinski državni lasti za korupcijo do zdaj ni odgovarjal.