Kar polovica zdravnikov, sicer zaposlenih v javnih bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih, je drugod delala brez ustreznih soglasij svojih delodajalcev in ministrstva za zdravje.
Da se je zaslužkarstvo zažrlo globoko v pore zdravstvenega sistema, dokazuje tudi podatek o 1.046 zasebnih zdravniških s. p.-jev in d. o. o.-jev. Ta so s poslovanjem z javnim sektorjem zaslužila 69 milijonov evrov. Tako je v številkah videti sistem delovanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu. Zdravstveni sistem je netransparenten in zato pravi humus za nepregledno zaposlovanje, zaslužkarstvo in korupcijo, je jasna Komisija za preprečevanje korupcije, ki se je po odkritju kršitev v Ortopedski bolnišnici Valdoltra lotila še pregleda delovanja celotnega zdravstvenega sistema.
Dih jemajoči zaslužki "dvoživk"
Zdravstveni delavci so med letoma 2004 in 2013 s svojimi zasebnimi podjetji z javnim sektorjem zaslužili 69 milijonov evrov. Od tega so samo od bolnišnic in drugih javnih zdravstvenih zavodov prejeli 55 milijonov. Iz matičnih "hiš", kjer so zaposleni, pa so zasebna podjetja zdravnikov počrpala 2,7 milijona evrov. Absolutni rekorder je zdravnik, ki si je v enem letu račun dodatno odebelil za 200 tisočakov. Največ zdravnikov "popoldancev" je bilo redno zaposlenih v UKC-ju (343), sledijo medicinska fakulteta (106) in zdravstveni domovi Maribor (78), Koper (21) in Nova Gorica (21). Druge ustanove imajo manj kot 20 zdravnikov, ki delajo še preko zasebnih podjetij.
Med "malo tu, malo tam" prednjačijo zdravniki
Med zdravstvenimi delavci, ki hkrati delujejo v svojih zasebnih podjetjih z zdravstveno dejavnostjo in po podjemnih pogodbah, izstopajo predvsem zdravniki. Kar šestnajst odstotkov zdravnikov deluje na tak način. Njihovi zaslužki so vrtoglavi. Med letoma 2004 in 2012 so na račun javnega denarja poleg plače dodatno zaslužili 151 milijonov evrov, z 8,8 milijona jim sledijo zobozdravniki, psihologi so imeli za okoli 6 milijonov evrov dodatnega zaslužka, zobozdravstveni inženirji pa okoli 60 tisoč evrov.

V dohodnino prijavili 167 milijonov evrov dodatnih prejemkov
Zaslužkarski zneski so samo vrh ledene gore, KPK je namreč lahko zajel le tiste zdravstvene delavce, ki so v zasebnih podjetjih odkriti lastniki ali družbeniki, in tiste, ki so svoje dodatne prejemke prijavili davčni službi. Letno je bilo takih poštenjakov 2900, skupno so v osmih letih ob plači zaslužili dodatnih 167 milijonov evrov.

Dodatno delajo brez dovoljenj
Kot ugotavlja KPK, pa zdravniki niso le zaslužkarji, ampak tudi množično in že dolgo tudi kršijo pravila igre. Kar polovica zdravnikov, redno zaposlenih v 16 javnih bolnišnicah, hkrati pa so preko svojih podjetij ali najemnih pogodb delali v ambulantah slovenskih zdravilišč, namreč ni imela obveznega soglasja delodajalca in ministrstva za zdravje, v primerih, ko so ustanoviteljice javnega zdravstvenega zavoda občine, pa ne dovoljenja le-teh.
Ni nadzora, zakonodaja pušča na vseh koncih
Glede na obseg in trajanje kršitev zdravnikov KPK ugotavlja, da upravni inšpekcijski in nadzor svetov zavodov ali niso bili učinkoviti ali pa jih sploh ni bilo. KPK za neučinkovit nadzor s prstom kaže na pomanjkljivo zakonodajo. Zakon o zdravstveni dejavnosti tako ne vsebuje niti določb, ki bi inšpekcijam omogočila nadzor dodatnega dela zdravnikov brez predpisanih soglasij ministrstva in delodajalca. Prav tako ne določa možnosti ukrepanja po Zakonu o prekrških. Inšpekcijski nadzor tako lahko izvaja le zdravstvena inšpekcija, ki sicer ugotovi številne kršitve, pa nato nima zakonske podlage za ukrepanje, ki bi prisililo zdravnike k odpravi kršitev in spoštovanju predpisov.
KPK: Razmislite o zakonski prepovedi "popoldancev"
Zaradi sistemskega korupcijskega tveganja in nasprotja interesov KPK ministrstvu za zdravje, vladi in državnemu zboru predlaga, naj razmislijo o postopni zakonski prepovedi hkratnega delovanja v javnem sektorju zaposlenih zdravnikov, v zasebnih ambulantah in drugih zasebnih ustanovah. Hkrati poziva predstojnike bolnišnic in direktorje zdravstvenih domov, naj v zavodih izvedejo nadzor, s katerim bi ugotovili, kateri njihovi zdravniki delajo drugod brez dovoljenj. Sveti zavodov pa naj vodstva podprejo in zoper kršilce ukrepajo. Če zdravniki prikrivajo dodatno delo, naj ministrstvo in Inštitut za varovanje zdravja odprejo svojo bazo podatkov in omogočijo preverjanje delovanja zdravnikov. Svojo vlogo naj opravijo tudi tržni in zdravstveni inšpektorat ter inšpektorat za delo in nad dodatnim delom zdravnikov naj opravijo sistemske nadzore.

Eugenija Carl, TV Slovenija