Na domnevno zlorabo izdajanja potrdil je pred dvema mesecema opozorila poslanka Cveta Zalokar Oražem iz Zaresa. Na univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem je komisija za preprečevanje korupcije poslala zahtevo po posredovanju števila prošenj za podaljšanje absolventskega statusa zaradi zdravstvenih razlogov. Po besedah tiskovnega predstavnika na ljubljanski univerzi Gorana Tomšiča je komisija hkrati želela še, da jim univerze pošljejo konkretne zdravstvene razloge za podaljšanje in podatke o zdravnikih, ki so potrdila izdali.

V Ljubljani že zaprosili za mnenje pooblaščenca
Na omenjeni univerzi menijo, da so take zahteve v nasprotju z zakonom o varstvu osebnih podatkov in zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, zato so informarcijskega pooblaščenca že zaprosili za mnenje.

Sočasno kot protikorupcijska komisija je zahteve po posredovanju imen zdravnikov, ki so pred začetkom tekočega študijskega leta izdajali zdravniška potrdila, naslovila tudi Zdravniška zbornica Slovenije, in sicer na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Kot vzrok navjajo preverjanje pravilnosti zdravniške obravnave.

Nataša Pirc Musar prošnje še ni prejela
Informacijska pooblaščenka Nataša Pric Musar prošnje z ljubljanske univerze še ni prejela, je pa dejala, da mora univerza protikorupcijski komisiji predati podatke, saj ima komisija za pridobivanje katerih koli podatkov, ki jih potrebuje za vodenje svojih postopkov, podlago v zakonu. Vseeno pa ima komisija pravico samo do podatkov o zdravnikih, ki so potrdila izdali, ne pa tudi o študentih, ki so jih prejeli.

Glede zdravniške zbornice je dejala, da ne ve, ali ima podlago v zakonu oz. v svojih internih pravilih, da lahko sproža postopke po uradni dolžnosti in išče zdravnike, ki kršijo kodeks medicinske etike. Če te pristojnosti nima, potem zdravniška zbornica ni upravičena do pridobivanja podatkov na tak način, ampak lahko začne postopke zgolj na podlagi prijave proti konkretnemu zdravniku.

Kosa ne zanimajo podatki o konkretnih številkah
Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je ob tem dejal, da jih ne zanimajo podatki o konkretnih študentih, temveč pojav izdajanja zdravniških potrdil. "Pridobljene podatke bomo primerjali s podatki o povprečni obolevnosti slovenske populacije za določeno diagnozo. Če bodo ti odstotki pri študentih veliko večji, potem je jasno, da je nekaj narobe. Ali so mogoče študenti res toliko izpostavljeni določenim težavam ali pa je problem na strani zdravnikov," domneva Kos.