Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dan po tem, ko je premierju ustno podal odstopno izjavo, v kabinet predsednika vlade poslal še pisno izjavo, so za STA potrdili v premierjevem kabinetu. Robert Golob je za njegovega naslednika izbral Vinka Logaja.

Logaj je za STA dejal, da pogovori o prevzemu ministrske funkcije niso bili dolgi, na pogovoru pri premierju pa je bil prejšnji teden. Logaj je sicer letos poleti napovedal predčasen umik z mesta direktorja Zavoda RS za šolstvo in upokojitev. "Moja takratna odločitev julija, da se upokojim, je bila resna in iz tega razloga sem tudi zaprosil za predčasno razrešitev," je pojasnil za STA. Kljub temu se je odločil, da se preizkusi še kot minister.

Eden izmed bolj perečih izzivov v šolstvu je po njegovem mnenju pomanjkanje učiteljev, prioritet svojega mandata pa za zdaj še ni želel deliti z javnostjo.

"Odstop ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde ni takšno presenečenje, kot se morda zdi na prvi pogled. V ozadju se je ta opcija odpirala, ker so se vrstili različni pritiski in tudi kritike na delo Felde. Ob pomembnih procesih, kot sta med drugim kurikularna prenova in nasploh ureditev statusa izobraževanja v Sloveniji, je ministrstvo pod njegovim vodstvom ostajalo pasivno. To je resor, ki krvavo potrebuje nekoga, ki pozna celotno strukturo, procese, delovanje in možnosti vpliva različnih akterjev na tem področju, rešitve obstoječih problemov. Tega Felda ni najbolj prepričljivo izkazoval, poleg tega pa so šolniki pri njem pogrešali odločne nastope v javnosti, s katerimi bi omogočil, da javno izobraževanje dobi prioritetno pozicijo kar se tiče reševanja problematik, ki jih ne manjka," je odstop ministra za MMC komentiral Marinko Banjac.

V tem kontekstu je Logaj, po mnenju Banjaca, smiselna izbira za novega ministra. "Njegovo poznavanje celotnega sistema je nesporno, prav tako pozna mašinerijo in logiko procesov, ki privedejo do rešitev. Pomembno pa je, da bo kot novi minister imel tudi vzvode dejanske implementacije teh rešitev, ki pa jih bo seveda moral ponuditi, predvsem pa tudi prispevati k večji prepoznavnosti ključne vloge vzgoje in izobraževanja kakor tudi vseh, ki delajo v vzgoji in izobraževanju. Tega se javnost premalo zaveda," dodaja Banjac.

"Ne glede na to, kdo bo minister, pričakovali bi, da bo to človek, ki bo končno razumel, da so pomembne plače učiteljev, ki že kar nekaj časa zaostajajo za primerljivimi plačami na delovnih mestih v državni upravi. Da bo to nekdo, ki bo razumel, po kakšnem vrstnem redu se je smiselno lotevati prenove sistema in kurikularne prenove. Nekdo, ki bo razumel, da je smiselno podpreti sindikate v prizadevanjih, da se v krovni šolski zakon vnese določba, ki bo vlado zavezovala, da v določenem deležu BDP-ja financira področje vzgoje in izobraževanja," pa je za Odmeve na Televiziji Slovenija v torek dejal Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

"Zdi pa se mi zelo dobro, da imamo na najvišjih funkcionarskih položajih v tej državi končno tudi ljudi, ki znajo sami ugotoviti, da so morda stopili v prevelike čevlje in potegniti tudi ustrezne poteze. Pričakovanja po covidnem obdobju obupnega vodenja izobraževalnega resorja prejšnje ministrice (Simone Kustec, op. a.) so bila v stroki in javnosti zelo velika. Žal se niso uresničila," pa je sam odstop Felde komentiral Štefanc.

Medtem so se v šolstvu nakopičile številne težave. "Pričakovali bi, da bomo po 20 letih opravili resen in celovit razmislek o potrebnih sistemskih in kurikularnih spremembah in o tem, kako si v državi sploh predstavljamo vzgojo in izobraževanje, splošno izobrazbo, poklicno in strokovno izobrazbo in kakšno politično prioriteto bomo temu namenili. To ni bilo storjeno," meni Štefanec. Ministrstvo je sicer pripravilo nacionalni program vzgoje in izobraževanja, za katerega se je zdelo, "da vanj niti samo ne verjame," je še dejal Štefanec in kot primer navedel predlog razširjenega programa v osnovnih šolah, ki je močno posegel v sistem, ni pa bil usklajen z nacionalnim programom.

"Že osma menjava v vladi zagotovo ne more dobro vplivati na njeno delovanje"

"Že osma menjava v vladi zagotovo ne more dobro vplivati na njeno delovanje, pri čemer ji že zdaj očitamo veliko disfunkcionalnosti in pasivnosti. Rad bi opozoril, da je Golob junija 2022 prisegal na "strokovno zagnanost" kot posebno kvalifikacijo ministrov, zdaj pa pri Borutu Sajovicu (kandidatu za novega obrambnega ministra, op. a.) nenadoma izpostavlja kriterij pomena političnega profila, ki je pred strokovnostjo. Stiska pri iskanju pravega kandidata je bila očitna. Zakaj je odstopil Felda, ostaja neznanka, ampak njegovo pojasnilo, da se kot profesor didaktike matematike vrača v akademske vode, je v tem trenutku nenavadno, saj se pedagoške obveznosti na univerzi določajo bolj zgodaj, in ne šele dober teden pred začetkom predavanj. Čeprav dopuščam, da odhaja zaradi lastnega spoznanja, da nalogam ni kos, smo po drugi strani že navajeni "odstopov iz osebnih razlogov" po želji premierja. Da je njegova zamenjava že določena, daje slutiti, da so nam dogajanje nekaj časa skrivali," je odstop Daria Felde za MMC komentiral Boris Vezjak.

Zamenjava na čelu ministrstva za vzgojo in izobraževanje je že osma menjava v vladi Roberta Goloba. Do zdaj so svoje položaje zapustili notranja ministrica Tatjana Bobnar, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in kmetijska ministrica Irena Šinko. Obrambni minister Marjan Šarec se je s funkcije poslovil po izvolitvi za evropskega poslanca na junijskih evropskih volitvah. Za njegovega naslednika je premier predlagal vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica.

"Sajovic nima izrazito "težkega" političnega karakterja"

"Izbira Boruta Sajovica govori več stvari naenkrat. Gre za kandidata, za katerega lahko domnevamo, da bo na mestu ministra v veliki meri predvsem sledil začrtani liniji njegovega predhodnika in tudi ključnega sekretarja na ministrstvu, Damirja Črnčeca. Gre za politika, ki nima izrazito "težkega" političnega karakterja, in s tem računajo, da ne bo pritegnil toliko pozornosti že ob zasedbi položaja, pozneje na funkciji pa tudi ne. Vsekakor v tej konstelaciji Golob potrebuje nekoga, ki vsaj ne bo krepil negativne percepcije vlade. Izbira Sajovica pa govori tudi, da v tem trenutku najbrž ni prav veliko prvokategornikov na tem resorju, ki bi bili na slabi polovici mandata pripravljeni vstopiti v ta bazen," meni Banjac.

Menjave: "Premier težko skriva, da želi o marsičem odločati sam"

"Morda je agenda ministrskih menjav nenaključno posredovana javnosti zato, da ne bi vzbudila preveč pozornosti ob komisarskih peripetijah, vendar je ob vseh težavah, ki jih ima vlada s sabo, to že skoraj nepomembno, saj je teh preprosto preveč. Kajti če pogledamo zaplet okoli kandidature Tomaža Vesela, bomo takoj videli, da se je, skupaj s premierjem, ulovila v novo zanko laganja glede pravega razloga njegovega odstopa." Vezjak je ob tem spomnil, da je vlada vztrajala pri dikciji, da je Vesel od kandidature za kandidata za komisarja odstopil sam, in ne na podlagi pritiskov predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Ravnanje vlade ob menjavi kandidata za komisarja je označil kot neprofesionalno. "Sploh glede vztrajanja pri ne najbolj referenčnem kandidatu in pozneje pri upiranju zahtevanemu diktatu "ženskih kvot". Domnevam, da vse to po zaslugi premierja, ki težko skriva, da želi o marsičem odločati sam." Pri tem Vezjak pogreša t. i. phronesis oziroma politično razsodnost in privrženost moralnim načelom.

Bistvenih političnih pretresov interpelacija Stojmenove Duh ne bo prinesla

Na vprašanje, kako dolgo bo Golob še podpiral ministrico Emilijo Stojmenovo Duh, ki jo prihodnji teden čaka interpelacija, pa Vezjak odgovarja: "Dober primer je menjava ministra Danijela Bešiča Loredana – vsak minister ali celo njegov prijatelj lahko čez noč postane nekdo, ki ga bo "vrgel čez ramo", kot temu pravi sam. Dolga lista odstreljenih sodelavcev kaže na to, da veliko milosti ne premore, na škodljive posledice pa se tudi običajno ne ozira." Zato tudi ministrica za digitalno prihodnost ne bi smela pričakovati preveč, meni Boris Vezjak.

Banjac pa dodaja, da je interpelacijo Stojmenove Duh treba brati tudi kot logičen manever opozicije, ki je zgolj izkoristila lahek teren za ponoven napad na delo vlade. "Dejansko je zgodba okoli nakupa računalnikov problematična in gre za potezo, narejeno brez vnaprejšnjega premisleka. Opozicija na čelu s SDS-om ocenjuje, da je ministrica najbolj ranljiva in da bo prek nadaljnjega kritiziranja njenega dela in celotnega ministrstva najlažje še naprej ustvarjal podobo te vlade kot nesposobne. Bistvenih političnih pretresov pa interpelacija ne bo prinesla," še sklene Banjac.