Nacionalni preiskovalni urad dobiva že četrtega vodjo in tretjega vedejevca v mandatu zdajšnje vlade. Lepoša, ki je v predlogu za svojo razrešitev pretekli teden kot razlog navedel razloge osebne narave, in Grah Lazarjeva, ki bo delo opravljala kot v. d. direktorja, sta že opravila primopredajo poslov.

Po poročanju medijev naj bi Lepoša obupal zaradi nemogočih razmer za delo, saj da ne more normalno delati v okoliščinah, kjer naj bi bilo vse podrejeno politiki. A na policiji so pretekli teden zanikali, da bi bil prvi mož NPU-ja deležen kakršnih koli političnih pritiskov in poskusov vplivanja na njegovo delo.

Lepoša je bil na mesto v. d. direktorja NPU-ja imenovan 29. julija, potem ko v. d. generalnega direktorja policije Jurič za vodenje ni izbral nobenega izmed dveh kandidatov, prijavljenih na razpis za direktorja NPU-ja.

Lepoša je na položaju zamenjal dotedanjega v. d. direktorja NPU-ja Igorja Lambergerja, ki je 6. maja nasledil dotedanjega direktorja Darka Muženiča, ki ga je razrešil zdaj že nekdanji generalni direktor policije Anton Travner. Muženič razrešitev s tožbo izpodbija na sodišču.

Favoritka SDS-a

Kot so navedli na spletni strani policije, je bila Grah Lazarjeva nazadnje zaposlena kot managerka za finančno svetovanje v družbi Deloitte svetovanje. Pred tem je delala kot vodja korporativne varnosti v Družbi za upravljanje terjatev bank, na vodilno mesto pa je bila imenovana po dobrih dveh letih dela na delovnem mestu upravljavca terjatev v tej družbi.
Od decembra 2010 do marca 2014 je bila zaposlena v NPU-ju, kamor je prišla iz borzno posredniške hiše Moja delnica, kjer je opravljala naloge borznega posrednika. Je doktorica znanosti s področja poslovnih ved.

Po poročanju Roberta Škrjanca za Radio Slovenija je že od sredine poletja veljala za favoritko in izbranko stranke SDS. Že ob prvem razpisu za mesto direktorja NPU-ja se je tako ugibalo, ali se bo prijavila ali ne. Takrat so, kar so potrdili na policiji, opravili tudi njeno varnostno preverjanje. Po namigih, da ne izpolnjuje meril za mesto vodje NPU-ja s polnimi pooblastili, saj nima vodstvenih izkušenj, so zanjo celo odprli novo delavno mesto – mesto pomočnika direktorja, a njeno imenovanje ni šlo skozi kadrovsko komisijo. Z odstopom Lepoše pa so se odprle možnosti, da postane vršilka dolžnosti direktorja.

Različni odzivi v politiki

Odzivi politike na to imenovanje o različni. V največji vladni stranki SDS so prepričani, da gre za imenovanje, ki je v tem trenutku potrebno za normalno delovanje NPU-ja. Poslanec SDS-a Marijan Pojbič je zatrdil, da že tretja zamenjava na vrhu urada v pol leta nima političnega ozadja.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša meni, da ima vlada možnost, da izvede spremembe v policiji. Izkušnje iz preteklih let sicer po njegovih besedah kažejo, "da so take stvari vedno vezane na politiko".

V opoziciji pa menijo, da je v ozadju podrejanje tega organa politika. Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović obžaluje, da je pozornost vlade usmerjena v "podrejanje podsistemov preko kadrovanj v nadzorstvene, represivne in druge organe".

"NPU je institucija, ki mora biti zelo neodvisna od vsakodnevne politike, ker se tam preverjajo najpomembnejše negativne zgodbe v tej državi. Zato nikakor ni dobro, da smo v tako kratkem času zamenjali vodstvo NPU-ja s tremi ljudmi," je dejal vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han.

V Levici po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca menijo, da gre pri menjavah na NPU-ju za "energično lomastenje po institucijah". Menjave vidi kot nekakšno iskanje kandidata na vrhu NPU-ja, ki bo popolnoma poslušen predsedniku vlade in notranjemu ministru.

Vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper zamenjave označuje "ne samo kot najbolj brutalno kadrovanje v zgodovini NPU-ja, ampak tudi kot eno najbolj brutalnih kadrovanj v zgodovini države".