"Žalosti me, da se skupina ljudi očitno tako boji slovenstva, da je pripravljena žrtvovati tudi lastne ekonomske interese, ki so povezani s tem zakonom, da bi se imelo čim manj stikov z državo Slovenijo. Mislim, da je to narobe, še posebno v teh časih, ko se naj ne bi več ločevali na 'mi in vi', ampak smo oboji skupaj in je vsak lahko malo Slovenec, malo Italijan, malo Rezijan," je po odločitvi sveta občine Rezija v Furlaniji - Julijski krajini dejal Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Obe strani bi morali predvsem v evropskem duhu iskati poti in skupne projekte, ki bi povečali sodelovanje. "Vsa ta zgodba je neki ostanek polpreteklega ali preteklega časa, ko je obstajala neka trdna meja, ko so te ljudi učili, da so na drugi strani meje v Sloveniji sovražniki in to še vedno ostaja," je menil Žekš in dodal, da gre za ostanke fašističnega režima.

"Pretirani odzivi bi bili kontraproduktivni"
Kljub temu je prepričan, da bi bili pretirani odzivi s slovenske strani kontraproduktivni. Sam zato ni želel "svetovati" italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu niti paritetnemu odboru za slovensko manjšino - ta ima odločilno besedo pri vključitvi oziroma tudi pri morebitni izključitvi posamezne občine s seznama zaščitnega zakona, odločitev pa nato posreduje predsedniku - kaj naj odloči glede zahteve rezijanske občine.

Je pa dejal, da bo Slovenija svoja stališča posredovala "vsem, ki v tem procesu neposredno sodelujejo". Priložnost za razpravo o manjšinski problematiki bo po njegovem mnenju že na srečanju med slovenskimi in italijanskimi ministri, ki je predvideno za jesen. "Moram pa ponoviti, da gre pri tem za akcijo lokalnih oblasti in da država neposredno na to težko vpliva," je še dodal.

Stopnjevanje pritiskov na manjšino
Tudi uradni govorec na zunanjem ministrstvu Milan Balažic je napovedal, da se bo slovenska diplomacija povezala z italijanskimi kolegi in poskušala najti ustrezne rešitve. Še posebej pa so nad to problematiko zaskrbljeni v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, eni izmed krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, kjer menijo, da gre za stopnjevanje pritiskov na manjšino.

Začelo se je z afero dvojezičnih osebnih izkaznic, nadaljevalo s spornim občinskim vprašalnikom, ki po mnenju SKGZ-ja krši individualne pravice občanov. Zatem pa je občinski odbor Rezije zahteval še izločitev iz zaščitnega zakona, kar je pravno in politično nesprejemljivo dejanje, so v zvezi dejali za Primorski dnevnik.