Ko je stranko SLS prevzel, je bila v slabem finančnem položaju in je imela nizko priljubljenost, je v intervjuju za STA povedal odhajajoči predsednik SLS-a Žerjav. A meni, da jim je v zadnjih štirih letih s trdim delom uspelo nekaj premakniti.
"Ocenil sem, da je pet let politike doba, v kateri sem naredil, kar sem lahko, in da tega nadaljnjih 25 let do upokojitve ni moč početi. Še posebej ne v politiki, kakršna slovenska politika je: z vso umazanostjo, načini funkcioniranja, dialogom, retoriko ... Človeku se preprosto vse to upre," se je ozrl nazaj.
Začneš dobro, na koncu pa si kot bi bil kužen
Glede zgodbic, ki se v zadnjem času pojavljajo o njem (služba njegove žene, projekt proizvodnje goriva iz oljne repice), je dejal, da so bile najbrž lansirane zato, da si slučajno ne bi premislil glede odhoda.
"To so naši dobri koalicijski partnerji, ki imajo svoje metode. Metode, ki so grozljive. Ki jih sam nikoli in nikdar ne bi želel delati. In to je točka, zaradi katere odhajam iz politike. Ker se proti takim metodam lahko boriš le z istimi, a tega ne bom počel," je odgovoril na vprašanje, od kod prihajajo te govorice.
O svoji prihodnji poti ni želel biti podroben, dejal je le, da o ponudbah (Seaway, bolnišnica, Nafta Lendava) ne ve ničesar. Tujina je po njegovih besedah najbolj elegantna, a zelo težka rešitev. "Poskušaš delati pošteno, ob koncu mandata pa ugotoviš, da si kužen … To je grozljivo. Na koncu moraš kariero nadaljevati izven Slovenije," ugotavlja.

Ne želi biti v projektni vladi
Reševanje trenutnega položaja v državi bi zahtevalo vlado s točno opredeljenimi projekti za določen čas, v nasprotnem primeru so rešitev predčasne volitve, meni. Tu pa postane težava večmesečni zastoj Slovenije, ki si ga država ne more več privoščiti.
Tehnični mandatar je zagotovo rešitev, ki bi preprečila stopicanje na mestu, ocenjuje. A bi morala Janez Janša in Zoran Janković potegniti poteze, na osnovi katerih bi lahko znova zgradili koalicijo, je prepričan. Sam pa v projektni vladi ne bi želel sodelovati, je dejal.
Obenem pa je zavrnil tudi namigovanje, da se v SLS vračata brata Podobnik. "To je eden od manevrov, ne bom imenoval koga, da bi to stranko znova postavil v luč neperspektivne stranke," je bil odločen.
Gospodarstvo potrebuje poživitveni sklad
Za konec se je dotaknil še zapleta z arbitražnim memorandumom. "SLS je imel glede tega vseskozi jasna stališča. V tem trenutku smo ocenili, da ne želimo prevzemati odgovornosti za nekaj, česar sami nismo zakuhali. Arbitražni sporazum nam kljub temu, da je bilo med referendumom nakazano drugače, ne zagotavlja teritorialnega stika z odprtim morjem. Za to se bo treba še potruditi. Zavod 25. junij je imel vedno zelo radikalna stališča in veste, da jim SLS v zadnjem času ni sledil," je pojasnil.
Ocena gospodarstva je slaba, slovenska ekonomija pa bi potrebovala, poleg delujočega bančnega sistema, še sklad, ki bi vstopal v posamezna podjetja in jim omogočil revitalizacijo, je dejal. Sam bi od štirih milijard evrov, namenjenih za slabo banko, približno eno milijardo evrov namenili temu skladu. Nadaljevanje v tej smeri pa bo svetoval tudi svojemu nasledniku, je še sklenil.