Študije in izračune od vlade v PS-ju pričakujejo do četrtkove obravnave predloga zakona o javni upravi na matičnem odboru DZ-ja. Kot sta na tiskovni konferenci pojasnili poslanki Barbara Žgajner Tavš in Maša Kociper, vladi ne oporekajo pravice, da ob spoštovanju zakonitosti in demokratičnih načel organizira delo po svoje in opravi potrebne racionalizacije ter izboljšave. Pri predlogu zakona pa pogrešajo neko obrazložitev in utemeljitev predlaganih sprememb.

Če pozitivnih finančnih posledic ni, zakaj zakon?
Pričakovali so namreč, da bo v zakonu obrazloženo, zakaj so predlagane ukinitve, pripojitve, racionalizacije. Še bolj pa so razočarani, ker je v zakonskem predlogu navedeno, da finančnih posledic ne bo. Kot pravi Kociprova, se, če (pozitivnih) finančnih posledic ne bo, odpira vprašanje, zakaj vse te spremembe. Brez utemeljitve pa ostaja prostor za špekulacije in domneve, da gre pri tem za politično presojo.
Enake možnosti, narodnosti, verske skupnosti
Žgajner Tavševa je spomnila, da zakon ukinja nekatere institucije, ki danes spadajo pod generalni sekretariat vlade; omenila je urad za enake možnosti, urad za narodnosti, urad za verske skupnosti. Te urade bo vlada pripojila posameznim ministrstvom, kar po njenih besedah pomeni, da ne bodo več imeli "neke samostojne in pomembne funkcije" v državi, ampak bodo delovali zgolj pod vplivom politične opcije, ki je pač na oblasti.

"Discipliniranje javnih uslužbencev"
Boji se, "da gre za nek zelo očiten ukrep discipliniranja javnih uslužbencev", ki bodo izvajali posamezne funkcije na teh področjih. Pri tem je opozorila, da v zadnjem času velikokrat slišimo, kako je treba na vsakem koraku racionalizirati tudi delovanje posameznih služb, po drugi strani pa, kot poročajo mediji, ministri že na novo zaposlujejo nove ljudi v okviru države uprave.

V poslanski skupini bodo k predlogu zakona o državni upravi vložili svoja dopolnila, tudi za umestitev tožilstva pod pravosodno ministrstvo. Slednjega bodo vložili verjetno s SD-jem, "snubijo pa tudi Listo Virant in DeSUS", je povedala Kociprova.

Bodo umaknili pobudo za ustavno presojo?
Umestitev tožilstva pod notranje ministrstvo v Pozitivni Sloveniji sicer problematizirajo že ves čas. Odločitev izvršilnega odbora SDS-a, ki je v torek dopustil možnost, da tožilstvo lahko ostane pod pravosodnim ministrstvom, po besedah Kociprove pozdravljajo, a za zdaj še ne pomeni "nič dokončnega". Če bo takšna rešitev sprejeta, pa bodo pozneje umaknili tudi ustavno presojo.

Popoldne pa so v Pozitivni Sloveniji v izjavi za javnost izrazili nestrinjanje, ker izvršilni odbor (IO) SDS-a, ki sicer dopušča možnost, da bi tožilstvo ostalo pod ministrstvom za pravosodje do 1. marca 2013, to "pogojuje z javno priznanimi uspehi državnega tožilstva pri pregonu velikega gospodarskega kriminala, v nasprotnem pa zahteva nepreklicni odstop ministra za pravosodje in javno upravo".

"Nedopustno, nezakonito, protiustavno"
"Zahtevati od posameznega ministra in politične stranke odgovornost za kazenski pregon v konkretnih primerih je nedopustno, nezakonito in protiustavno," opozarjajo v Pozitivni Sloveniji. Po njihovem mnenju v SDS-u kažejo nedopusten odnos do ustavnega načela delitve oblasti in samostojnosti organov pregona v konkretnih kazenskih postopkih.

Kot dodajajo, si tudi sami želijo učinkovitega delovanja državnega tožilstva, vendar se odgovornost politikov za učinkovito delo državnega tožilstva konča pri zagotavljanju ustreznih pogojev za delo in nadzoru nad delovanjem državnotožilske uprave. Sprašujejo se tudi, kako in kdo bo meril javno priznane uspehe državnega tožilstva.

Ob vsem tem pa so "še toliko bolj prepričani, da je bil pravi namen stališč izvršilnega odbora discipliniranje državnega tožilstva in neposredni vdor politike v kazenski pregon".