Medtem ko prebivalce ob Kolpi žičnata ograja z ostrimi ploščicami pošteno jezi in napovedujejo upor, ji na Ilirskobistriškem ne nasprotujejo, je za MMC sporočila dopisnica Televizije Slovenija Sabina Francek.

Pojasnila je, da so žičnato ograjo na zeleni meji začeli postavljati včeraj pozno popoldne v sodelovanju s tamkajšnjimi gasilci, ki so jim pomagali pri krčenju gozda.

Postavili so je približno kilometer, danes nadaljujejo dela od mejnega prehoda Jelšane proti mejnemu prehodu Starod, po neuradnih informacijah jim pomagajo tudi pripadniki češke vojske, je povedala Franckova.

Ogorčenje na hrvaški strani
Če na slovenski strani meje na tem območju gradnji ograje ne nasprotujejo, pa so prebivalci hrvaškega pristaniškega mesta Reka in okolice zaradi žice na bližnjih mejnih prehodih ogorčeni.

Za Novi list so dejali, da je žica nesmiselna, ker ni enega samega razloga, da bi jo postavili na tem delu meje, kjer so vezi med ljudmi, ki živijo na obeh straneh meje, močno prepletene.

Časopis izpostavlja, da imajo informacije, da bo Slovenija postavila žico ob celotni meji s Hrvaško, od Mure na severovzhodu do Piranskega zaliva na jugozahodu.

Krajani presenečeni
V soboto naj bi ograjo začeli postavljati tudi okoli mejnega prehoda Dragonja, dogajanje pa je presenetilo tako domačine kot turistične delavce, je poročala Televizija Slovenija. Krajani Sečovelj in Dragonje so vznemirjeni tudi zato, ker jih država o postavitvi ograje ni obvestila. Po mnenju gostincev bo imela ograja tudi hude posledice za portoroški turizem, saj bi Slovenija v očeh turistov lahko postala prepoznana kot nevarna država.

Na napovedano ograjo se je odzval tudi piranski župan Peter Bossman, ki pravi, da ograja v Istri ni zaželena, saj bi njena postavitev prebivalcem povzročila veliko nevšečnosti.

"Občini Piran bo povzročila tudi gospodarsko škodo, saj živimo predvsem od gostoljubja, dostopnosti in privlačnosti destinacije," je dodal.

V Beli krajini dvomijo o ustavnosti postavitve obmejne ograje
Medtem pa so člani civilne pobude, ki nasprotujejo postavitvi žične ograje z rezili na obmejnem območju Pokolpja, na metliškem kopališču danes predstavili zahtevo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. S predlogom, da jo vloži na ustavno sodišče, so zahtevo naslovili na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.

Menijo namreč, da ograjevanje države pomeni omejevanje pravice do svobode gibanja in lastninske pravice ter odvzem pravice do uživanja vodnega javnega dobrega, kar pomeni tudi kršitev ustave in zakona o vodah.

Ožičenje Kolpe bo po njihovem mnenju v Beli krajini, ki je eno najmanj razvitih slovenskih območij s približno 20-odstotno brezposelnostjo, hkrati pa jo tare slaba prometna povezanost z drugimi deli države, pustilo ekološke, gospodarske in socialne posledice.

Pobudniki hkrati z gospodarskim pomenom Kolpe, ki ob sesutju belokranjskega gospodarstva s turizmom večjemu delu tamkajšnjih prebivalcev omogoča preživetje, poudarjajo tudi simbolni pomen te mejne reke. Tako poudarjajo, da je Kolpa vedno združevala in ne ločevala, poleg tega pa gre pri postavljanju ograje in krepitvi občutka lažne varnosti tudi za krhanje dobrososedskih odnosov, ogrožanje turizma in povzročanje trpljenja divjadi.

Varuh pobudo preučuje
Varuh človekovih pravic problematiko postavitve žičnate ograje preučuje, stališče pa bo lahko podal po preučitvi prejete pobude, so pojasnili pri varuhu. O vložitvi morebitne zahteve za oceno ustavnosti zakona o državni meji bo odločal kolegij varuhinje, so dodali.

Zaradi postavitve žičnate ograje se bo v soboto s predstavniki metliške in črnomaljske občine sešel tudi generalni sekretar Boštjan Šefic. Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki Regionalnega razvojnega centra Bela krajina in predstavniki območnih ribiških družin.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.