Izolski župan Tomislav Klokočovnik, ki je tudi priznan kirurg, je v prvem delu pogovora za MMC pojasnil, kaj se je v zadnjem letu in pol dogajalo v občinskem svetu, predstavil vlogo proračuna in odgovoril na nekatere očitke – med drugimi na tistega, da ima za opravljanje funkcije vodenja občine zaradi redne službe premalo časa. Pri tem je poudaril, da prostega časa pravzaprav nima, saj je vse, kar dela, namenjeno kirurgiji in Izoli.

Izola se je zaradi odstopa 12 svetnikov znašla pred novimi občinskimi volitvami. Kaj je pripeljalo do tako skrajnega položaja, da je občinski svet po komaj letu in pol delovanja razpuščen?
Sprememba političnih zavezništev – zaradi različnih osebnih in političnih interesov so nekdanji politični nasprotniki postali zavezniki, izgubili smo večino v občinskem svetu in sledila je tako rekoč obstrukcija dela občinske uprave, najbolj pa seveda proračuna.

Kaj se je dogajalo na občini, da svetu nikakor ni uspelo potrditi nujno potrebnega proračuna?
Z današnjega časovnega vidika se predvsem kaže, da niso imeli niti najmanjše volje po sprejemu proračuna. Od začetnega ambicioznega, razvojno naravnanega proračuna, ki je nenazadnje odraz našega programa in naših projektov, smo ga prilagajali zahtevam različnih svetniških skupin, v kolikor so se udeleževale ali posredovale amandmaje. Do roka oddaje amandmajev zadnjega proračuna pa amandmajev sploh dali niso. In to kljub temu, da smo imeli vsi zelo podobne predvolilne programe, s projekti na področju kulture, športa, investicijami. Proračun pa je orodje, kako te projekte izpeljati. Namesto tega je proračun postal orožje političnega obračunavanja ali celo obračunavanja opozicije z mano.

Nekateri vam očitajo, da ne pomislite, da ste morda za nastali položaj v Izoli krivi tudi sami, da so med opozicijskimi svetniki tudi tisti, ki so vam pomagali na oblast in so na začetku verjeli v vas. Komentar?
Pomislim. Ampak tu ne gre za oblast, gre za odgovornost do mesta. Velja pa enako tudi zanje, morda pa so se oni odločili za oblast, in to za oblast nekoga drugega. To vedo najbolje sami.

»Na sejah občinskega sveta se velikokrat vidno dolgočasi in včasih pravzaprav ne ve, kaj natančno se dogaja. Sprejema odločitve, ki so vprašljive, morda tudi nezakonite,« je o vas zapisal eden izmed slovenskih časopisov. Komentar?
Avtorica komentarja pozablja, da kot župan vodim sejo in da so bili dialogi oziroma že kar monologi nekaterih svetnikov namenjeni predvsem izzivanju konfliktnih situacij, kar jim je celo kdaj uspelo, zato bi bilo vsakršno poseganje v največkrat neproduktivne debate več kot škodljivo, saj je bila njihova odločitev večinoma znana že vnaprej ali pa so jo celo javno povedali v medijih pred sejo. Potem pa so sledile maratonske seje. Ocene vprašljivosti in nezakonitosti ne bi prepustil novinarki, še zlasti, če hkrati molči o morebitni vprašljivosti in nezakonitosti z njihovo večino sprejetih sklepov. Z njihovo večino je bilo pač tako, kot je dejal koprski župan Popovič v nekem intervjuju za koprsko televizijo – na vprašanje novinarja, ali mu svetniki očitajo nepravočasno pripravo gradiva za svet, je dejal, da si lahko privošči gradivo poslati deset dni pred sejo ali pa dati kar na sami seji, ker ima pač večino. Tako preprosto je to na Obali. Morda je tu bolj na mestu vprašanje objektivnosti novinarke.

Večino ste v svetu izgubili po izstopu strankarskega kolega Aleksandra Kreblja, ki se je pridružil opoziciji. Kaj ga je po vašem mnenju vodilo pri tej odločitvi?
Osebni interesi in nenačelnost. Že njegova zgodovina sodelovanja v najrazličnejših strankah kaže na to, da jih zlahka zamenja. Stopil je na stran Popoviča, če bi verjeli medijem, tudi zaradi nekaterih poslov v Kopru.

Marjetka Nared