Madžarska je morala svoj sporni medijski zakon na pritisk mednarodne skupnosti spremeniti, naš pa je od madžarskega še hujši, še bolj nedemokratičen, zato Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) poziva premierja Boruta Pahorja, naj Širčin zakon čim prej umakne iz parlamentarnega postopka.
"Zakon še bolj avtoritaren od madžarskega"
Ministrica očitno medijsko krajino pojmuje kot ideološki plen, novinarji pa so nujno zlo, zato je očitno treba pripraviti tako zakonodajo, ki bo čim večkrat v tem medijskem prostoru politično in celo kazensko arbitrirala, je zapisal predsednik združenja Igor Kršinar. To je po njegovem mnenju vidno iz poglavja o kazenskih določbah, ki je najprecizneje dodelano, restriktivno in namenjeno zastraševanju novinarjev.
ZNP: Koalicija želi olastniniti medije
V samem predlogu zakona je najbolj za ZNP sporna določba o svetu za medije, ki ga imenuje državni zbor z navadno večino glasov navzočih poslancev. "Prav takšno pojmovanje medijev, ki se kaže skozi institut sveta za medije, je dokaz, da sicer že zelo trhla in načeta koalicija vseeno želi olastniniti medijski prostor, ne nazadnje tudi tako, da prag za obvezno priglasitev koncentracije medijev postavlja prenizko in da koncentracijo medijev pojmuje samo v luči svoje (ne)zmožnosti nadzora nad mediji nasploh," so opozorili v združenju.
Pri tem navajajo tudi mnenje v. d. direktorja urada za varstvo konkurence Damjana Matičiča, ki zaradi tega ni želel podati soglasja k predlogu zakona. To je tudi bil razlog, da ga ministrica za gospodarstvo Darja Radić ni želela imenovati za predstojnika tega urada, piše v sporočilu za javnost.
"Sklad za pluralizacijo, tovarišijska pomoč"
Nobenega napredka ni pri vprašanju pravice do popravka in odgovora, poleg tega zakon ne opredeljuje nobenih natančnejših pogojev za delitev sredstev iz sklada za pluralizacijo. To je po mnenju ZNP-ja uzakonitev dozdajšnje prakse ministrstva, ko je nepregledno delilo proračunska sredstva, največkrat po kriteriju "tovarišijske pomoči" oziroma politične pripadnosti.
Če bo kdo hotel pridobiti status samostojnega novinarja, v zadnjih treh letih ne bo smel biti obsojen na takšnem častnem razsodišču, pravi zakon. To sodišče - v Sloveniji imamo dve - ni institut sodnega pregona, temveč etični in vrednostni organ, ki presoja in usmerja, poleg tega večina novinarjev sploh ni članov teh dveh organizacij z njihovimi razsodišči vred, meni Kršinar in dodaja, da je prav iz tega razloga problematična tudi določba, da mora kandidat za status samostojnega novinarja predhodno zaprositi za mnenje najmanj ene izmed teh organizacij. Po dozdajšnji praksi so se namreč morali prosilci - če so hoteli dobiti priporočilo - tudi dejansko včlaniti v organizacijo, kar je v nasprotju s svobodo združevanja in organiziranja.
"Določba o komentarjih direktno uvaja cenzuro mnenj"
Seznam spornih določb pa se tu še ne konča. Odgovorni urednik medija bi po novem zakonu moral oblikovat pravila za izbiro in vključevanje komentarjev ter vse, kar ni v skladu s tem, čim prej umakniti, kar pomeni "direktno in neprikrito uvedbo cenzure mnenj in pogledov". Komentar je posebna novinarska zvrst, ki je že dolgo definirana, in o njem ni mogoče presojati na podlagi napisanih pravil, menijo v ZNP-ju.
Če vlada in oz. DZ ne bosta umaknila zakona, bo ZNP o "zmanjševanju standardov svobode tiska in omejevanju novinarske avtonomij" obvestil Evropski parlament, Svet Evrope in druge mednarodne ustanove.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje