Osrednje maše na Brezjah se je udeležilo okoli 4000 ljudi, v dveh dneh ob prazniku pa naj bi se pred milostno podobo Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer, ustavilo več kot 7000 ljudi. Foto: BoBo
Osrednje maše na Brezjah se je udeležilo okoli 4000 ljudi, v dveh dneh ob prazniku pa naj bi se pred milostno podobo Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer, ustavilo več kot 7000 ljudi. Foto: BoBo
Lojze Cvikl
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je na Ptujski gori spomnil, kolikokrat ljudje doživijo, "da tisto, od česar si v naših človeških načrtih veliko obetamo, namesto da bi nas na koncu osrečilo, nas pusti razočarane in obupane". Foto: Nadškofija Maribor
false
Novomeški škof Andrej Glavan je v svoji pridigi ob maši v cerkvi na Zaplazu pri Trebnjem ugotavljal, da so trenutni časi težki. Foto: BoBo
Praznovanje Marijinega vnebovzetja

Čeprav gre za enega najstarejših Marijinih praznikov, katerega prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem, pa je versko resnico, da je bila Marija "po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo", šele leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII.

Pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah je 10. uri mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V osrednjem romarskem središču mariborske nadškofije, na Ptujski gori je mašo daroval mariborski nadškof metropolit Alojz Cvikl. Maše so potekale tudi v drugih osrednjih romarskih središčih posameznih škofij. V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču pa je mašo daroval apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz ob somaševanju škofa Petra Štumpfa.

Zore: Marijin zgled nam sprašuje vest
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da nam Marijin zgled sprašuje vest, če smo tudi mi tako neomajno zapisani življenju, kakor mu je bila zapisana ona.

"Ali smo tudi mi, kot posamezniki in kot družba, dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti. Bojim se, da ne. Nedavno smo lahko doživeli, kakšnih besed je bil deležen človek, ki se je zavzel za nerojeno življenje in brez olepševalnih besedičenj povedal, da je tudi otrok, ki še ni rojen, nosilec človekovih pravic in najbolj temeljna med temi pravicami je prav pravica do življenja. Jemati nerojenim to temeljno pravico je prvi kamenček v plazu, v katerem človek nazadnje neha biti vrednota in postane bodisi za posameznike bodisi za določene skupine zgolj še sredstvo za doseganje ciljev. Ker nimamo pravega odnosa do življenja na njegovem začetku, imamo veliko težav tudi z življenjem na njegovem koncu," je dejal Zore.

V nadaljevanju svojega nagovora je opisal, da tudi ne znamo stopiti v pravi odnos spoštovanja do človekove smrti, do smrti vsakega človeka. "To je tudi eden od razlogov, zakaj s takšno težavo pokopavamo žrtve, ki so zasute po rovih in jamah širom naše domovine. Hvala Bogu, se je tu vendarle začelo premikati. Če bomo potrpežljivo in vztrajno hoditi po poti tega uveljavljanja spoštovanja do vseh mrtvih, sem prepričan, bomo morda le zaslutili, kolikšno dostojanstvo obdaja vsakega človeka, pa naj bo ta človek šele na poti, da bo ugledal luč dneva, ali pa je za svetlobo tega sonca že zaprl svoje oči," je med drugim zbranim na Brezjah povedal ljubljanski nadškof.

Usihanje vere med ljudmi
Tako mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl kot novomeški škof Andrej Glavan sta se dotaknila "usihanja vere" med ljudmi. "V času, ko nas vedno bolj zajema verska brezbrižnost, ko ljudje na veliko opuščajo življenje po zakramentih, nam Marija kliče: Ne bodite zagledani zgolj v ta zemeljski svet, ne glejte vendar samo na teh nekaj desetletij, ki jih človek preživi tukaj na zemlji," je v svoji pridigi ob maši v romarskem središču na Ptujski gori izpostavil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Spomnil je, kolikokrat ljudje doživijo, "da tisto, od česar si v naših človeških načrtih veliko obetamo, namesto da bi nas na koncu osrečilo, nas pusti razočarane in obupane". "Ko ob današnjem prazniku zremo nebeško slavo, ki jo je dosegla Marija, nas vse to vabi, da svoj pogled tudi mi usmerimo k Bogu. Marija in njeno življenje nas uči, da nismo ustvarjeni za životarjenje za smrt, ampak ustvarjeni smo za življenje in za srečo. Pot do tega življenja in sreče pa je lahko samo tista, ki je osvetljena z lučjo vere in v spolnjevanju njegove volje," je dejal nadškof Cvikl.

Glavan: Težki čaši
Novomeški škof Glavan pa je v svoji pridigi ob maši v cerkvi na Zaplazu pri Trebnjem ugotavljal, da so trenutni časi težki. "Papež Frančišek, ki spremlja dogajanja po svetu, pojav begunstva, terorizma, vedno večje socialne razlike, pravi, da že poteka 3. svetovna vojna. Skrbi ga upad volje do življenja mnogih evropskih narodov, prav tako usihanje vere, sovraštvo do Cerkve, nespoštovanje človekovih pravic, zlasti pravice do življenja vsakega spočetega, a še ne rojenega bitja. Skrbi ga odnos do najbolj nemočnih, do nerojenih in na drugi strani do starejših, katerih je zlasti v Evropi vedno več in jih nekateri gledajo kot nekoristne in odvečne, ki zvišujejo stroške za oskrbo in jim strežejo po življenju tudi s samovoljnimi posegi evtanazije. S tem usodno segajo po drevesu življenja, ki ga je Bog, gospodar življenja in smrti, prihranil svoji oblasti," je dejal Glavan.

Vernike je pozval, naj ob današnjem prazniku Boga prosijo "za mladino, da bi odkrila, da je Bog edina trdna skala za lepo in srečno življenje, da bi iskali smisel življenja v darovanju za druge, ne le v lahkotnem življenju in zemeljski slavi. In še za nekaj prosimo, za spravo, za bolj mirno in spoštljivo življenje v naši sicer lepi domovini, a tako usodno zaznamovani s spori, sovraštvom, ki hromi sodelovanje za skupno dobro". "Če hočemo, da bo svet postal boljši, bolj pošten, bolj solidaren, manj krivičen, moramo postati mi boljši in ravnati bolj pravično, pošteno in solidarno. Med nami bo več ljubezni, če se vsak izmed nas bolj potrudi za resnično ljubezen do bližnjega," je škof Glavan poudaril v svoji pridigi.

Praznovanje Marijinega vnebovzetja