Nadškof Stanislav Zore, ki je tudi predsednik Slovenske škofovske konference, je ob praznovanju velike noči tako kot tudi ob postnih nedeljah vernike nagovoril na Televiziji Slovenija. Dejal je, da si na veliko noč, ki je največji krščanski praznik, po 40 dnevih posta veselje da duška. "Kako se ne bi veselili ob spoznanju, da je bila v ljubezni, ki je Jezusa ohranjala skozi trpljenje in smrt vse do njegovega vstajenja, premagana še zadnja meja, ob katero je udarjal človek na poti svojega življenja – smrt?" je dejal.

Letošnja velika noč nas po njegovih besedah sicer nekoliko bega. "V velikonočnem tridnevju se nismo mogli udeležiti obredov v cerkvah. Danes ni vstajenjskih procesij in jutri zaradi našega skupnega prizadevanja, da bi omejili in zajezili širjenje koronavirusa, ne bomo mogli iti v Emavs, kakor rečemo obisku sorodnikov in prijateljev na velikonočni ponedeljek," je pojasnil.

Če je to za nas zgolj omejitev in jo doživljamo kot izgubo, potem se lahko ob letošnjih praznikih po njegovih besedah upravičeno počutimo prikrajšane, opeharjene. "Lahko se osredotočimo samo na to, česar nimamo, kar nam manjka, imamo pa še drugo možnost: lahko pogledamo, kaj imamo, s čim smo prav letos na poseben način obdarovani, obogateni," je pozval.

"Praznik Jezusovega vstajenja se začne takrat, ko ga srečamo; ko nas osebno nagovori in mi spoznamo njegov glas; ko nam podari svoj mir in mi z njegovim mirom v srcu gledamo v prihodnost in srečujemo ljudi," je poudaril. Zore upa, da so verniki v letošnjem obhajanju praznikov doživeli veliko noč, torej Kristusa, ki je vstal in živi.

Pozval je še, naj današnji dan "postane ena sama hvalnica Bogu, ki jo pojemo vsak na svoj način: zdravniki in zdravstveno osebje s svojo skrbjo za bolnike, vlada in vsi njeni sodelavci na najrazličnejših ravneh s sprejemanjem odločitev, ki varujejo zdravje in življenja; vsi delavci, ki skrbijo za to, da nam nič potrebnega ne manjka; duhovniki, ki darujejo maše in molijo za občestvo; in vsi mi, ki se veselimo drug drugega ter potrpimo drug z drugim, kar je v teh časih še posebej potrebno".

Nadškof Cvikl: Želim, da bi vsak spoznal, da ni sam

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je velikonočno mašo daroval v mariborski stolnici. Med drugim je dejal, da je velikonočno jutro, ko je po verovanju kristjanov Jezus Kristus vstal od mrtvih, nov začetek življenja, ki prinaša mir, veselje in upanje. "In to je tisto, kar človeku daje nov smisel," je dodal.

Po besedah nadškofa je Jezus s svojim vstajenjem na veliko noč pokazal, da želi biti človekov sopotnik in da je živi Bog. "Ni torej tisti Nietzschejev bog, mrtev bog, ki ga ni v našem življenju in naših vsakdanjih opravilih. Ne, naš Bog je živ in želi biti naš sopotnik ter nam prinesti tisti mir, ki ga svet ne more dati," je dejal.

S svojim vstajenjem je Kristus po besedah nadškofa prinesel dar večnega življenja, ki so ga prejeli vsi, "zato želim, da bi vsak od vas, čeprav v teh izrednih razmerah, v teh nenavadnih okoliščinah, v krogu svoje družine ali pa sam v svojem stanovanju doživel spoznanje, da ni sam." "Kajti k vsakemu od nas prihaja naproti vstali Jezus. Mi se moramo samo odločiti, da ga iščemo in da mu odpremo vrata. In ko bo vstopil, bomo začutili, da je naše življenje dobilo novo vsebino," je dejal.

Vsem je zaželel, da bi začutili, da so na veliko noč povezani kot eno veliko občestvo, ki ga je povezal Kristus. "Naj bo ta dan, ta velika noč, ki je tako svojska, tako drugačna od drugih, dan, ko bomo v svojem srcu začutili veselje in rojevanje novega upanja, ker takrat se nas bo zares dotaknila," je sklenil.

Vstajenske maše brez vernikov

Na veliko noč tradicionalno zjutraj potekajo vstajenjske maše s procesijami, ki jih letos zaradi epidemije koronavirusa ni bilo, zvonovi pa so zjutraj vernike pozvali, da se zberejo pri velikonočnem zajtrku in se tako povežejo na daljavo.

Sorodna novica Papež: V času smrti bodite glasniki življenja

Velikonočne maše so škofje v svojih stolnicah brez navzočnosti vernikov darovali ob 10. uri, prav tako tudi duhovniki v cerkvah.

Papež Frančišek je velikonočno mašo daroval v katedrali sv. Petra v Vatikanu, ob 12. uri pa je podelil tradicionalni blagoslov Urbi et orbi (mestu in svetu), ki ga običajno podeli s trga pred baziliko, kjer pa letos zaradi epidemije koronavirusa ni bilo vernikov.

Velikonočna bogoslužja so dopoldne potekala tudi v zaprtih evangeličanskih cerkvah. Pravoslavni verniki bodo veliko noč praznovali čez en teden.