V izjavi v podporo STA-ju pri ZRC-ju SAZU-ju opozarjajo, da je STA javni servis, ki vestno, ažurno, dosledno in predano spremlja, oblikuje in posreduje vesti o dogajanju v Sloveniji, vključno z dejavnostjo znanstvenoraziskovalnih ustanov. Zapise STA-ja povzemajo številni drugi mediji v Sloveniji, in to predvsem tisti, ki si ne morejo privoščiti zaposlovati toliko novinarjev in novinark, da bi uredništvo zagotavljalo poročanje tudi o tako obrobnih temah, kot je znanost, so zapisali.

Kot navajajo, v komercialno usmerjenih medijih znanost in z njo povezane teme veljajo za obrobne, saj ne prinašajo prav veliko branosti, gledanosti, poslušanosti ali klikov. Zato je znanost še posebej odvisna od delovanja medijev, kakršen je STA, pa tudi Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) z vsemi svojimi programi in uredništvi. Po njihovih navedbah lahko le takšni mediji zaradi bolj ali manj stabilnega financiranja zagotavljajo poročanje o tistih dejavnostih v družbi, ki so za obstoj družbe ključnega pomena, vendar na trgu ne prinašajo dovolj dobička.

"Če bomo dopustili ukinitev javnih medijev, kakršna sta STA in RTV SLO, bomo s tem povzročili nepopravljivo škodo v slovenski medijski krajini, že tako osiromašeni kakovostnih medijev," so poudarili na ZRC-ju SAZU-ju. "Znanost bo tako izginila z medijske agende in se preselila na specializirane portale ter v ljubiteljske, nišne medije. Tako bo tudi sama obveljala za marginalno dejavnost, malone konjiček peščice čudakov, ki si krajšajo čas s tratenjem davkoplačevalskega denarja," so še dodali.

Urbanijo presenečajo očitki

Direktor Ukoma Uroš Urbanija je v odzivu, ki so ga objavili na vladnem Twitterjevem profilu, med drugim zapisal, da so presenečeni nad obtožbami, da Ukom zaostruje napade na STA ali da finančno izčrpava STA. "Ne eno ne drugo ne drži, saj je Ukom glede na lanskoletno pogodbo poravnal vse svoje obveznosti do STA-ja," je navedel.

Zakaj niso poravnali letošnjih obveznosti, ne pojasnjuje, navaja pa, da "so za STA zagotovljena sredstva", zato so po njegovi oceni sporočila zaposlenim o tem, da je vprašanje, ali bo Slovenska tiskovna agencija dočakala 30-letnico delovanja, nesprejemljiva. Sicer je v odzivu ponovil znana stališča Ukoma glede direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča, med drugim o tem, da vztrajno zavrača, da bi vladi predal zahtevano dokumentacijo. Znova tudi zanika poseg v novinarsko avtonomijo.

STA namreč že 23 dni čaka na plačilo vlade za opravljeno javno službo, vlada pa je medtem pretekli teden nadzornemu svetu STA-ja predlagala razrešitve direktorja Bojana Veselinoviča, saj naj bi nastale kršitve zakonskih obveznosti. Sprejela je tudi sklep, naj notranje ministrstvo preveri, ali kršitve vsebujejo elemente sumov kaznivih dejanj in naj se preveri odgovornost nadzornikov. Predsednik nadzornega sveta Mladen Terčelj je ob tem napovedal delovanje v skladu s predpisi, Veselinovič pa očitke zanika in vladno potezo vidi kot zamegljevanje dejstva, da vlada ne spoštuje zakona.

KSJS: Vlada ne spoštuje zakona PKP 7

Vladno stopnjevanje pritiskov na institucionalno avtonomijo STA-ja in poskus zamenjave njenega vodstva, "katerega namen je očitno težnja po utišanju vira zaupanja vrednih informacij", obsojajo tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS).

Pred kratkim sprejeti vladni sklep, s katerim se pritiska na nadzorni svet STA-ja, da naj nemudoma razreši direktorja STA-ja, hkrati pa se z njim ministrstvu za notranje zadeve nalaga tudi preverjanje odgovornosti nadzornega sveta, je težko razumeti drugače kot grožnjo in zamegljevanje dejstva, da vlada ne spoštuje zakona (PKP 7), ki jasno določa podlago za financiranje javne službe STA-ja, ki jo je vlada znova nezakonito ustavila. Vlada ne spoštuje tudi zakona o STA-ju, ki jasno določa, da je za nadzor nad poslovanjem STA-ja pristojen njen nadzorni svet, so zapisali.

KSJS izraža polno podporo svetu delavcev in sindikatu STA-ja, ki poudarjata, da so vladne navedbe o direktorjevem šikaniranju zaposlenih na STA-ju popolnoma neutemeljene. Vsekakor pa si zaposleni na STA-ju za pošteno, strokovno in kakovostno opravljeno delo, s katerim prispevajo k zagotavljanju nepristranskih in korektno oblikovanih informacij STA-ja, ki so vir in gradivo za praktično vse medije v Sloveniji, zaslužijo ustrezne delovne razmere, predvsem pa pošteno plačilo, so še dodali.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa je ponovil, da je zakonodajna veja oblasti glede STA-ja naredila tisto, kar je dolžna storiti, in to je priprava ustreznega zakonodajnega okvira. Kot je ob tem še povedal, je državni zbor pred kratkim sprejel tudi sedmi protikoronski sveženj, ki dodatno določa, pod kakšnimi pogoji je vlada dolžna financirati STA.