Ta davek naj bi bil v Sloveniji prenizek, opozarjajo v ZSSS-ju. Kot je spomnil predsednik Dušan Semolič, je bil ta davek v Sloveniji sprva 25-odstoten. Vlada ga je nato z namenom spodbuditi gospodarsko rast in privabiti tuje vlagatelje najprej znižala na 20 odstotkov, nato pa lani na 18 odstotkov in letos na 17 odstotkov. Leta 2015 bo le še 15-odstoten.

Semolič je prepričan, da je zniževanje tega davka napaka, saj se je zaradi tega lani v državni proračun nateklo okoli 100 milijonov evrov manj sredstev. "Če se želi uravnotežiti proračun, je zniževanje davkov napaka, na to opozarjajo tudi mnogi ekonomisti," je dejal.

Kot je zatrdil Semolič, nižji davek investicij sam po sebi ne spodbuja, saj vlagatelje, ko razmišljajo o tem, ali in koliko vlagati v Sloveniji, bolj zanimajo stabilnost gospodarskega okolja, vladavina prava in podobno.

Semolič: nižji davek za podjetja - večja neenakost med ljudmi
Davek od dohodka pravnih oseb po mnenju Semoliča povečuje neenakost, zmanjšuje socialno varnost in s tem destabilizira gospodarsko okolje. Ker namreč zaradi njegovega zniževanja v proračun priteka manj sredstev, se to pozna v obliki krčenja socialnih pravic, je pojasnil. Ob tem je izpostavil ugotovitve Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, da pregrob poseg v javne izdatke "v bistvu naredi več škode kot koristi", saj negativno vpliva na gospodarsko rast.

Semolič je dodal, da v Evropski uniji več primerov kaže, da zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb ni prava pot. V tem kontekstu je omenil zvišanje tega davka z 19 na 23 odstotkov na Slovaškem. Izpostavil je, da je ta davek v Avstriji 25-odstoten, v Italiji 27-odstoten, v Franciji pa celo 37-odstoten.

Višji DDV bi prizadel najšibkejše
Glede DDV-ja pa je Semolič dejal, da bi njegovo zvišanje prizadelo standard mnogih ljudi. Tudi izvršna sekretarka pri ZSSS-ju Andreja Poje je opozorila, da bi zvišanje DDV-ja najbolj prizadelo najšibkejše. Kot je dejala, bi zvišanje pomenilo dodaten pritisk na kupno moč. Dodatno bi zmanjšalo zasebno potrošnjo in gospodarske prihodke, kar pomeni, da bi bil vpliv na rast bruto domačega proizvoda in zaposlovanje negativen. Učinek v proračunu bi bil manjši, kot se pričakuje, izhoda iz krize pa ne bi bilo, je ugotovila.

Vprašala se je tudi, kakšen vpliv bi imelo zvišanje DDV-ja na utajevanje tega davka. Izgube zaradi utaj leta 2011 naj bi znašale 100 milijonov evrov, je ocenila. Zato se je zavzela tudi za učinkovitejše pobiranje davkov. To bi bilo mogoče tudi z uvedbo davčnih blagajn, okrepitvijo števila inšpektorjev in zaostritvijo kazni za utajevalce, je naštela.