Potrditev Tine Žumer je bilo pričakovati, saj je na pristojnem delovnem telesu predtem dobila široko podporo 10 od 11 poslancev.

Po posvetovanju s poslanskimi skupinami jo je za viceguvernerko predlagal predsednik republike Borut Pahor.

Sorodna novica Poslanci bodo glasovali o razrešitvi Igorja Zorčiča

V svetu centralne banke bo nasledila Marka Bošnjaka, ki je konec maja uradno iz osebnih razlogov odstopil s položaja, ta korak pa je sledil ugotovitvi protikorupcijske komisije, da je ravnal v nasprotju s pričakovano integriteto z neplačevanjem davkov pri oddajanju stanovanja.

Vodja analitsko-raziskovalnega centra na BS-ju Arjana Brezigar Masten, ki jo je Pahor za viceguvernerko predlagal lani oktobra, v DZ-ju ni dobila zadostne podpore.

Pred glasovanjem je stališče predstavila le poslanska skupina DeSUS-a. Franc Jurša je v njenem imenu med drugim dejal, da imajo dokaj pogosto na klopeh odločanje o članih sveta Banke Slovenije in da kljub posvetom pri predsedniku republike predlagani kandidati ne dobijo potrebne večine v DZ-ju. Kandidatko so v poslanski skupini "v večini" ocenjevali kot primerno, "da bo zaupano delo opravljala na visoki strokovni ravni, vestno, odgovorno, transparentno, predvsem pa v korist državljank in državljanov Republike Slovenije, in ne zgolj v korist kapitala".

Pahor je na poziv za izbiro možnega kandidata za viceguvernerja Banke Slovenije prejel sedem predlogov kandidatur. Poleg Žumrove so bili predlagani Arjana Brezigar Masten, Božo Emeršič, Mejra Festić, Saša Jazbec, Matjaž Koman in Primož Simončič. Šlo je za drugi poziv, potem ko Brezigar Mastenova, ki jo je v DZ v potrditev predlagal v začetku lanskega oktobra, ni dobila potrebne večine poslancev.

Predsednik republike je prepričan, da bo lahko Žumrova uspešno prispevala k strokovnemu, učinkovitemu in transparentnemu delovanju Banke Slovenije. Njeno znanje in delovne izkušnje ustrezajo visokim strokovnim merilom za opravljanje funkcije viceguvernerke, je v obrazložitvi predloga DZ-ja med drugim zapisal Pahor.

Kdo je Tina Žumer

Žumrova je ekonomistka z 20 leti delovnih izkušenj v centralnem bančništvu. Diplomirala je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, magistrirala pa na ugledni London School of Economics and Political Sciences, in to s področja monetarne ekonomije.

Najprej se je zaposlila v Analitsko-raziskovalnem centru Banke Slovenije, kjer je sodelovala pri snovanju strategij denarne politike in uvedbe evra v Sloveniji. Kariero je nadaljevala pri Evropski centralni banki (ECB), kjer je bila kot ekonomistka pristojna tudi za spremljanje Slovenije v obdobju priprav na prevzem skupne evropske valute.

Nato se je vrnila na Banko Slovenije kot svetovalka guvernerja in nacionalno centralno banko zastopala v okviru sistema evrskih centralnih bank na odborih za mednarodne odnose in denarno politiko. Zadnjih deset let pa je spet zaposlena v ECB-ju kot glavna ekonomistka na generalnem direktoratu za ekonomijo.

V javni predstavitvi pri predsedniku republike 16. marca je med drugim dejala, da današnji čas, ki ga zaznamujejo predvsem tveganja, povezana s pandemijo covida-19, za nosilce ekonomskih politik predstavlja dodatno odgovornost. Kot vodilo svojega delovanja je poudarila transparentnost, sodelovanje in strokovno delovanje.

Banka Slovenije ima po prepričanju Žumrove ključno vlogo pri blaženju učinkov pandemije v slovenskem prostoru. Napovedala je, da si bo v primeru imenovanja prizadevala, da bo ustanova s sooblikovanjem denarne politike v evrskem območju in z drugim ukrepanjem še naprej podpirala slovenska gospodinjstva in podjetja.

Žumrova bo lahko funkcijo članice sveta Banke Slovenije nastopila, ko bo svoj status uskladila z določbami zakona o Banki Slovenije. To mora storiti najpozneje v treh mesecih po imenovanju. Usklajenost in nastop funkcije ugotavlja svet Banke Slovenije na predlog guvernerja Banke Slovenije, določa zakon.

Članstvo v svetu Banke Slovenije ni združljivo s funkcijami v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, organih političnih strank in organih sindikatov, z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti in pri drugih nosilcih javnih pooblastil, s članstvom v organih vodenja ali nadzora bank, hranilnic ali drugih gospodarskih družb, zavodov in zadrug, z drugo pridobitno dejavnostjo razen znanstvenoraziskovalnega dela, če le-ta ni v konfliktu z interesi Banke Slovenije, ter z drugim delom ali dejavnostmi, ki bi lahko vplivale na njihovo neodvisnost ali bi bile lahko v nasprotju z interesi Banke Slovenije, določa zakon.