Kobe se je od Michaela naučil veliko trikov in večkrat smo ga v obrambi uporabili kot skrivno orožje. Na splošno se Kobe zanaša predvsem na svojo prožnost in iznajdljivost, toda v obrambi velikokrat tvega, kar se mu večkrat maščuje.
Michael je nasprotnike premagoval s svojo intenzivnostjo in močjo, medtem ko Kobe večkrat poskuša s spektakularnimi meti in prodori pod obroč. Michael je bil močnejši, imel je širša ramena in trdnejši okvir. Prav tako je imel velike dlani, s katerimi je lažje nadziral žogo. Jordan je tudi bolj potrpežljiv in se ni silil metati, ko mu ni šlo, medtem ko Kobe včasih pretirava. Ko mu ne gre, meče toliko časa, dokler mu ne uspe. Michael se je v strelski krizi osredotočil raje na obrambo, na postavljanje blokov, s katerimi je pomagal svoji ekipi do številnih zmag.
Michael je bil tudi bolj karizmatičen in družaben kot Kobe. Rad se je družil s svojimi soigralci in varnostniki, igral je karte, kadil cigare in se veliko šalil. Kobe je drugačen. Kot najstnik je bil zelo zadržan, predvsem zato, ker je bil mlajši od soigralcev in ni razvil potrebnih socialnih veščin na fakulteti. Ko se je Kobe prvič pridružil Lakersom, se ni družil s soigralci. Toda njegova zadržanost je z leti zbledela. Pozneje je vložil veliko energije v spoznavanje soigralcev, še posebej na potovanjih.
Phil Jackson, legendarni trener Chicago Bullsov in Los Angeles Lakersov, je v svoji novi knjigi z naslovom "Eleven Rings: The Soul of Success" (prev. "Enajst prstanov: Duh uspeha") primerjal Michaela Jordana in Kobeja Bryanta. Košarkarski navdušenci vselej primerjajo omenjena košarkarja, a za primerjavo najbrž nihče ni primernejši kot mož, ki je treniral oba, z njima je preživel vrsto let in ju morda tudi najbolje pozna. Vir: LA Times in ESPN Radio.