To, da bo imel Lawson zelo malo časa za dokazovanje v avstrijskem moštvu s sedežem v Milton Keynesu, je bilo jasno že pred začetkom sezone. A tudi največji pesimisti najbrž niso pričakovali, da bodo Novozelandca odslovili tako hitro.
Potrpljenja pri šestkratnih svetovnih konstruktorskih prvakih nimajo na pretek. Red Bullov svetovalec dr. Helmut Marko je neizprosen, najverjetneje najbolj neizprosen in strog človek v kraljici motošporta. Mir pred njim prinašajo zgolj dobri rezultati, pa še ti niso vedno dovolj.
Ko je Lawson sezono v Avstraliji začel s polomom v kvalifikacijah, ni se mu uspelo prebiti niti iz prvega dela, nadaljeval pa z odstopom na nedeljski dirki, se je pritisk še povečal. Številni so ugotavljali, da je ključen naslednji dirkaški konec tedna v Šanghaju.
23-letni Novozelandec iz Hastingsa, ki je pred začetkom letošnje sezone pri Red Bullu zamenjal neučinkovitega in povsem nesamozavestnega Sergia Pereza, bi moral nekaj vendarle pokazati, da bi upravičil zaupanje moštva.
To se ni zgodilo. V kvalifikacijah za sprint in klasičnih kvalifikacijah za nedeljsko preizkušnjo je zasedel zadnje mesto, dirko za VN Kitajske pa končal brez točk na 12. mestu – pa še to po zaslugi treh diskvalifikacij dirkačev, ki so dirko končali pred njim.
Vodja moštva Christian Horner se je na diplomatski način spretno ves čas ogibal vprašanjem o drugem dirkaču Red Bulla, sedmo silo je zalagal z odgovori o preučevanju vseh analiz, dejal je, da morajo v moštvu temeljito pregledati vse podatke in se na podlagi tega odločiti, kako in kaj naprej.
Lawsonova prihodnost je bila (uradno) zavita v tančico skrivnosti, a vsakemu, ki tudi površno spremlja formulo ena, je postalo jasno, da so Novozelandcu pri Red Bullu šteti dnevi.
Ni minilo dolgo, ko je pričakovana novica vendarle odjeknila: Lawson je izgubil sedež pri Red Bullu in se vrnil v sestrsko moštvo Racing Bulls, iz katerega je napredoval Juki Cunoda, ki se bo v dirkalniku Red Bulla prvič predstavil na težko pričakovani domači dirki v Suzuki. Volk sit, koza cela. Ali pač?
Ricciardo poskrbel za prelomnico
Red Bullov program za razvoj nadarjenih, mladih dirkačev je dolga leta veljal za odličen. Moštvo je v želji po vzgoji novih prihodnjih zvezd formule ena kupilo Minardi in v Faenzi zagnalo sestrsko moštvo Toro Rosso, ki se je v naslednjih letih večkrat preimenovalo (zdaj Racing Bulls). S tem programom je v kraljico motošporta prodrlo več odličnih dirkačev, zmagovalcev dirk, tudi svetovnih prvakov: od Sebastiana Vettla, Daniela Ricciarda, Pierra Gaslyja do Maxa Verstappna. A težave za Red Bull so se začele, ko je ekipa postala premajhna za dirkaško zasedbo Verstappen in Ricciardo. Karizmatični Avstralec je vse bolj čutil, da ekipa postaja Verstappnova. Tudi v izjavah za javnost je bilo mogoče zaslediti, da avstrijsko moštvo svojo prihodnost stavi na mladega Nizozemca, ki je pompozno prodrl v formulo ena in že na krstni dirki za Red Bull kot najmlajši dirkač v zgodovini dosegel zmago v Barceloni. Leta 2019 se je Ricciardo odločil za odhod k Renaultu. To je bila poteza, s katero si je dejansko uničil kariero, ne pa tudi bančnega računa. Njegov odhod je pomenil pomembno prelomnico v moštvu Red Bull, ki je vse svoje moči usmerilo v zgolj enega dirkača: Verstappna.
Gasly in Albon nedorasla Verstappnu
Lepo je imeti generacijskega talenta oziroma dirkača, ki ti prinaša dobre rezultate, zmage, naslove svetovnega prvaka. Ni čudno, da so ves razvoj v Milton Keynesu podredili Nizozemcu in njegovemu specifičnemu načinu dirkanja, ki je drugim dirkačem v formuli ena dokaj tuj. To seveda prinaša ogromno težav drugemu dirkaču v moštvu, ki je že od samega začetka v podrejenem položaju. Po Ricciardovem odhodu je Verstappnov moštveni kolega postal Gasly, ki je navduševal v Red Bullovem sestrskem moštvu, v glavni ekipi pa se ni najbolje znašel. Ni mu uspelo razviti takšne hitrosti, kot jo je v Red Bullovem dirkalniku razvil Nizozemec, slabše uvrstitve so ga po zgolj polovici sezone pahnile nazaj v Toro Rosso oziroma AlphaTauri. V drugi Red Bullov dirkalnik je tedaj sedel Alexander Albon, a tudi on ni bil kos Verstappnu, zato je po koncu sezone 2020 moštvo zapustil.
Vse podrejeno prvemu dirkaču v moštvu
Red Bull je izčrpal bazo nadarjenih dirkačev in nikakor mu ni uspelo najti dirkača, ki bi podprl Verstappna v boju za naslov dirkaškega prvaka, odžiral točke glavnim tekmecem in pomembno prispeval k boju v konstruktorskem seštevku. V Milton Keynesu so ugotovili, da mlajši dirkači niso kos nalogi in da je pritisk prevelik, čeprav gre verjetnejši razlog iskati drugje: moštvo se je osredotočalo zgolj na Verstappna in njegove potrebe. Od celovitega razvoja, paketov izboljšav in nastavitev dirkalnika do postavljanja strategij med dirkaškimi konci tedna. Vse je bilo pisano na kožo prvemu dirkaču v moštvu, medtem ko je drugi pobiral drobtinice in zgolj pasivno opazoval dogajanje okrog sebe. Še več, Red Bull so začeli obtoževati, da drugemu dirkaču v moštvu ne posveča dovolj pozornosti, kar samo razkriva vse večjo neenakost v ekipi.
Perez sprva odličen, nato zdrknil v povprečje
Ker se mlajši dirkači v drugem dirkalniku niso izkazali, so se pri Red Bullu odločili za drugačen pristop. Namesto mladega dirkača so v ekipo zvabili izkušenega Sergia Pereza in sprva je kazalo, da so zadeli v polno. Mehičan je bil vse to, kar so pri Red Bullu iskali: bil je popoln moštveni kolega, Verstappnu je tudi pomagal do krstnega naslova svetovnega prvaka. Morda je na trenutke celo kazalo, da mu utegne v boju za naslov celo vreči rokavico, a je Verstappen kakršne koli možnosti hitro pokopal z izjemno vožnjo na čas in še boljšimi predstavami na nedeljskih dirkah. Njegova dominantnost – v naslednjih letih si je pokoril formulo ena – je načela Perezovo samozavest. Mehiški veteran se pri Red Bullu ni več znašel, prevečkrat je izpadal v prvih dveh delih kvalifikacij, na dirkah pa se je uvrščal na rob deseterice ali pa je celo ostal brez točk. Kot je dejal Horner, so pri Red Bullu storili vse, da bi Mehičanu povrnili samozavest, s tem njegovo rezultatsko krivuljo obrnili krepko navzgor, a zaman. Mehičan je tonil vse nižje. Čeprav je podpisal novo pogodbo, so se ga po koncu lanske sezone (končno) odkrižali.
Cunoda pred nehvaležno nalogo
Ker se jim tudi projekt velike vrnitve Ricciarda ni izšel, so se znašli v položaju, v katerem so morali za Verstappna izbrati ali Lawsona ali Cunodo. Odločili so se za prvega, čeprav so številni mnenja, da si je mesto drugega dirkača pri Red Bullu zaslužil Japonec. Navsezadnje je v AlphaTauriju/Racing Bullsih pokazal dovolj izvrstnih predstav, zlasti v kvalifikacijah. Vendar vse to ni prepričalo Hornerja ter Marka, ki sta bila prepričana, da ima Lawson več prostora za napredek. Novozelandec naj bi bil kos pritisku, ki pa je očitno postal prevelik. Zdaj je bil na vroči sedež potisnjen Cunoda, ki se bo moral hitro izkazati, že prvi pravi kazalnik pa bo domača dirka v Suzuki. Nehvaležna naloga za 24-letnika, ki bo za novo moštvo debitiral brez pravega testiranja dirkalnika.
Hoja po robu prepada
Neenake razmere znotraj enega moštva v formuli ena niso novost. To obstaja praktično že vse od leta 1950, ko so prvič organizirali svetovno prvenstvo. Moštva hitro presodijo, kateri dirkač ima večje možnosti za doseganje boljših, celo vrhunskih rezultatov, kateri dirkač bo prinašal več točk v konstruktorskem tekmovanju in kateri ima navsezadnje več možnosti v dirkaškem seštevku za naslov svetovnega prvaka. Posledično bodo razvoj in strateške odločitve vsaj delno podredili njemu in njegovim zahtevam. To počnejo vsa moštva, a pomembno je, do kakšne mere. Pri tem Red Bull preprosto izstopa. Vse je stavil na Verstappna, kar se mu je do zdaj obrestovalo, a tudi za to bo enkrat, če ne bodo previdni, izstavljen visok račun. Nizozemec je že večkrat poudaril, da v formuli ena ne namerava vztrajati (pre)dolgo. V enem izmed zadnjih intervjujev je poudaril, da bi bilo dobro kariero končati kot najuspešnejši dirkač v zgodovini z osmimi naslovi prvaka, a da mu v tem trenutku precej več kot rekordi pomeni preživljanje časa z družino.
Ko bo enkrat kraljici motošporta pomahal v slovo ali pa bo zamenjal moštvo, bo pri Red Bullu zazevala velika luknja, ki jo bodo težko zakrpali. Zato morajo hitro ukrepati in se pripraviti na najslabši mogoči scenarij, če želijo ohraniti status velikana tega športa. Za začetek morajo poskrbeti, da bo imel Verstappnov moštveni kolega vsaj osnovne možnosti za doseganje zadanih ciljev, torej redno osvajanje večjega števila točk na sprintih in nedeljskih dirkah, in da ne bo drugi sedež zgolj prostor, na katerem se uničijo dirkaške kariere.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje