Proga v Monzi, kjer se bodo dirkači ta konec tedna bojevali za 84. VN Italije, velja za najhitrejšo na koledarju formule ena. Gre za progo, ki dirkačem omogoča dirkanje z nizkim podtlakom in kjer aerodinamika pride še posebej do izraza.

Zelo hitri progi na koledarju kraljice motošporta sta še v Montrealu (325 km/h) in Indianapolisu (335 km/h). Najvišjo hitrost je z dirkalnikom formule ena na dirki za VN Italije v Monzi leta 2005 sicer razvil McLarnov dirkač Juan Pablo Montoya, ki je po štartno-ciljni ravnini drvel s kar 372,6 km/h. Težko je verjeti, da bodo ta konec tedna presegli dosežek Kolumbijca.

Težavno bo pospeševanje iz šikane
Zaradi novih predpisov in turbomotorjev so se najvišje hitrosti v ravninah v letošnji sezoni precej dvignile. Prav zaradi tega je Chester mnenja, da utegnejo v nedeljo preseči mejo 360 km/h. "Vse bo odvisno od podtlaka in od zračnega upora. Vseeno pričakujem, da bodo hitrosti višje kot lani," je dejal Chester, ki ga predvsem zanima, kako bodo dirkači krotili svoje dirkalnike ob povečanem navoru. "Vsekakor bo dirkalnik težje obvladovati, kot lani, saj bo imel še manjši podtlak in več navora v turbomotorjih. Zelo težaven bo predvsem izhod iz šikane," je dodal in napovedal: "Letos smo se lahko večkrat prepričali, kako se dirkalniki obnašajo ob pospeševanju iz zavojev in šikan. V Monzi bodo morali biti dirkači pri pospeševanju še posebej pazljivi. Prepričan sem, da bomo videli akrobacije in kar nekaj zdrsov."

Lani je dirko za VN Italije dobil Sebastian Vettel, ki je na zmagovalnem odru požel glasne žvižge italijanskih ljubiteljev motošporta, ki so pesti stiskali za ferrarija, Fernanda Alonsa in Felipe Massa. Španec je dirko končal na drugem mestu, Brazilec je bil četrti. Na najnižjo stopničko je stopil Vettlov moštveni kolega Mark Webber.