
Leta 2020 se je dirka na izjemno priljubljenem dirkališču Dina in Enza Ferrarija vrnila na koledar kraljice motošporta po dolgih 14 letih, na veliko veselje pristašev tega športa je na koledarju tudi ostala. Progo dirkači naravnost obožujejo, tudi med navijači je izjemno priljubljena.
Imola je kultni status v preteklosti pridobila zaradi 'tifosov'. Dirkališče je pravzaprav Ferrarijev dom, zato so bile na dirkah za VN San Marina tribune vselej nabito polne privržencev 'poskočnega konjička' iz Maranella. In ti so imeli v preteklosti ogromno razlogov za veselje.
Res pa je tudi, da na zmago Ferrarija na tem dirkališču čakajo že vse od leta 2006, ko si je tekmece pokoril Michael Schumacher, ki je tako dosegel še zadnjo, rekordno sedmo zmago v Imoli. Nemec je sicer tudi daleč najuspešnejši dirkač na tem dirkališču, drugo mesto si s po tremi zmagami delita nekdanja moštvena kolega pri McLarnu Ayrton Senna in Alain Prost. Med konstruktorji si vrh lestvice s po osmimi zmagami delita Ferrari in Williams.
Sainz v Ferrariju do konca 2024
Dirkališče Enza in Dina Ferrarija je poskrbelo za številne nepozabne dirkaške boje, žal pa tudi za najbolj črn dirkaški konec tedna v zgodovini formule ena.
Dirkališče odprto leta 1953

Piquet dobil prvo dirko v Imoli
Prvič se je karavana formule ena v Imoli ustavila leta 1980. Tedaj so preurejali dirkališče v Monzi, zato so dirko za VN Italije izjemoma izpeljali v pokrajini Emiliji – Romanji. Proga je bila tedaj dolga točno pet kilometrov, po 60 krogih se je zmage veselil Brazilec Nelson Piquet (Brabham), na odru za zmagovalce pa sta se mu pridružila še williamsa, Avstralec Alan Jones in Argentinec Carlos Reutemann. Piquet je s tretjo zmago v sezoni v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo za pičlo točko na prvem mestu prehitel Jonesa. Do konca sezone sta bili še dve dirki, obe je dobil Jones in zanesljivo osvojil svoj edini naslov svetovnega prvaka v kraljici motošporta.

Na krstni dirki za VN San Marina velika strateška napaka Villeneuva
Krstno dirko formule ena v Imoli so priredili 3. maja 1981. Na dirkališču Dina Ferrarija so najboljše dirkače sveta pričakale zahtevne razmere. Ves dan je deževalo, v nizkih temperaturah so imeli težave z ogrevanjem gum, še največ najhitrejši iz kvalifikacij Gilles Villeneuve, ki je s svojim ferrarijem ubral napačno taktiko in po postanku ter namestitvi gum za suho stezo zapravil odličen položaj. Kanadčan se je moral na koncu zadovoljiti s 7. mestom, zmagal pa je Piquet (Brabham) pred domačinom Riccardom Patresejem (Arrows) ter Reutemannom (Williams). Ferrarijevo čast je s 5. mestom za silo rešil Francoz Didier Pironi.
Eksplozija čustev v režiji Tambaya
Na dirki v Imoli leta 1982 se je odnos med Ferrarijevima dirkačema Villeneuvom in Pironijem dokončno skrhal, potem ko je Francoz Kanadčana prehitel v zadnjem krogu. Že med naslednjim dirkaškim koncem tedna se je Villeneuve ubil v Zolderju. Leto dni pozneje je v Imoli nato za katarzo med tifosi poskrbel njegov naslednik in dober prijatelj, Francoz Patrick Tambay. Ta je bil s številko 27 pokojnega Kanadčana na progi razred zase, slavil je z 48 sekundami naskoka pred drugouvrščenim rojakom Prostom (Renault), tretji je bil moštveni kolega Pironi. Sledilo je čustveno proslavljanje zmage s tifosi, ki je šlo v motošportne anale. "Danes se je med dirko dogajalo nekaj čudnega," je po veliki in čustveni zmagi dejal Tambay. Dodal je: "V nekem trenutku sem izgubljal osredotočenost na svoje poslanstvo. Nato sem nenadoma zaslišal glasen pok, nekaj pa je porinilo mojo glavo naprej. Pojma nimam, kaj je bilo, a predramilo me je in mi povrnilo polno osredotočenost na dirko. Morda je bil Gilles."

Začetek rivalstva Senna-Prost
Imola je za razpad prijateljskega odnosa poskrbela tudi na dirki leta 1989, tokrat med McLarnovima moštvenima tekmecema Prostom ter Senno. Dirka se je pravzaprav začela s hudo nesrečo Gerharda Bergerja, njegov ferrari so ob nesreči v zloglasnem zavoju Tamburello med drugim zajeli še ognjeni zublji in ustavili dirko. Med prekinitvijo sta se Prost in Senna džentelmensko dogovorila, da bo tisti dirkač, ki bo v uvodni zavoj nadaljevanja zapeljal kot vodilni, vodstvo zadržal tudi do konca preizkušnje za VN San Marina. Prost je po vnovičnem štartu švignil mimo Brazilca in iz prvega zavoja zapeljal kot vodilni, a Senna se dogovora ni držal. Že v naslednjem zavoju je 'profesorja' napadel, ga prehitel in na koncu tudi zmagal. Poteza, s katero se je zares začelo srdito rivalstvo, ki je vrhunec doseglo na dirki za VN Japonske v Suzuki leto dni pozneje, ki je tudi izluščila novega svetovnega prvaka.
Imola leta 1994 za vedno spremenila formulo ena
Iz ene tragedije v drugo
Ob omembi Imole se večina spomni dogodkov 1. maja 1994. Tedaj se je konec tedna začel grozljivo, že v petek se je med prostim treningom Rubens Barrichello razletel na progi. Dirkalnik je dvignilo visoko v zrak, organizatorji so se bali, da bo pristal na tribuni med gledalci, a se je od zaščitne ograde na veliko olajšanje vseh odbil nazaj na stezo. Barrichello jo je kljub večkratnemu prevračanju svojega jordana odnesel le z zlomljenim nosom in roko. Dirkači so bili pretreseni ob ogledu posnetka nesreče, a so kljub vsemu pogumno sedli v dirkalnike za sobotne kvalifikacije, med katerimi je ugasnilo življenje Avstrijca Rolanda Ratzenbergerja. Ta je, potem ko se mu je sprednje krilce zagozdilo pod gume, pred zavojem Villeneuva pri 315 km/h trčil v zid in se smrtno poškodoval. Za mrtvega so ga razglasili ob prihodu v bolnišnico v Bologni, to je bila prva smrtna žrtev v formuli ena po 12 letih. Za Avstrijca je bil to šele tretji dirkaški konec tedna v karieri formule ena.
Smrt Salzburžana je prizadela vse, še najbolj Ayrtona Senno, ki se je požvižgal na pravila Mednarodne avtomobilistične zveze, sedel v avtomobil in se odpravil na kraj nesreče, kjer je poskušal razumeti, kaj se je zgodilo, ter poskrbeti, da se kaj takšnega ne ponovi. Dirkači so se pred nedeljsko dirko še enkrat srečali in se pogovorili o nevarnostih na progi. Nato so se odpravili na štartna mesta.
Trenutek, ko je duša zapustila telo
Senna je svojo zadnjo dirko začel prvi, obetal si je še četrto zmago v San Marinu. Že po nekaj metrih po začetku sta trčila Pedro Lamy in J. J. Lehto, zaradi česar je na stezo zapeljal varnostni avtomobil. Ko se je ta v petem krogu umaknil, se je dirka nadaljevala z letečim štartom. Senna je odbil vse napade Schumacherja in ostal v vodstvu, a je le dva kroga pozneje iz neznanega razloga pri 307 km/h zletel s steze v zavoju Tamburello in trčil v nezaščiten zid, ki je stezo ločeval od majhnega potočka Santerna. Dirka je bila prekinjena, televizijske kamere pa so hip zatem v svet ponesle sliko negibnega dirkaškega zvezdnika, ki je sprva še rahlo premaknil glavo, nato pa omagal. "Deloval je mirno. Privzdignil sem njegove veke in iz njegovih zenic je bilo jasno, da ima hudo poškodbo glave. Dvignili smo ga in ga položili na tla. Ko smo to storili, je zavzdihnil. Čeprav nisem veren, sem čutil, kako je v tistem trenutku duša zapustila njegovo telo," je Brazilčeve zadnje trenutke opisal Sid Watkins, tedanji vodja zdravniškega osebja v formuli ena. V Sennovem dirkalniku so pozneje našli zvito avstrijsko zastavo, ki jo je najverjetneje želel razviti med častnim krogom po koncu dirke in z njo počastiti spomin na tragično umrlega Ratzenbergerja.
Spomenik v čast Ayrtonu Senni v parku pri dirkališču v Imoli. Foto: AP Schumi prepričan, da bo Ayrton preživel
Brazilca so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Bologni, kjer so ga pozneje razglasili za mrtvega. Njegova smrt je milijonom po svetu strla srca, dirkači so bili neposredno po dirki, ko še niso vedeli, kako hudo jo je skupil trikratni svetovni prvak, vidno šokirani, zmagovalna trojka na odru za zmagovalce ni odprla šampanjca. "Dve uri po dirki je do mene stopil Watkins in mi dejal, da je zadeva zelo resna. Odvrnil sem mu, da je v komi in da koma ne pomeni nič slabega. Pozneje so mi večkrat dejali, da je umrl, takoj zatem pa, da je še vedno v komi. Bilo je tako malo informacij, da nisem vedel, kaj naj si mislim. Toda še vedno sem bil prepričan, da ne bo umrl. Enostavno nisem prišel do te točke, prepričan sem bil, da bo izpustil kakšno dirko ali dve, nato pa se vrnil in osvojil naslov. Toda uresničil se je najhujši scenarij, in ko sem čez 14 dni končno dojel, da ga ni več, je bilo grozno," je dejal Schumacher, ki je v dramatični končnici - Damon Hill se mu je približal na le točko zaostanka - tistega leta prvič postal svetovni prvak.
Brazilske solze v potokih
Od Senne se je poslovila nepregledna množica Brazilcev, po nekaterih podatkih naj bi se na ulicah Sao Paula na dan pogreba zbralo več kot tri milijone ljudi, ki so se želeli posloviti od dirkaške legende. Od njega so se poslovili številni funkcionarji in dirkači iz sveta motošporta, med drugimi Ron Dennis, Frank Williams, Jackie Stewart, Michele Alboreto, Alain Prost, Damon Hill, Rubens Barrichello, Johnny Herbert, Pedro Lamy, Emerson, Wilson in Christian Fittipaldi ter izjemno dober prijatelj Gerhard Berger. Bernieju Ecclestonu družina zaradi domnevno neprimernega odziva na Ayrtonovo smrt ni dovolila na pogreb.

Schumacherjev prvi 'pole' s Ferrarijem
Potem ko je leta 1995 osvojil še drugi naslov svetovnega prvaka z Benettonom, je Michael Schumacher pred začetkom sezone 1996 prestopil k Ferrariju. Srca tifosov je osvojil prav v Imoli, kjer je v sobotnih kvalifikacijah osvojil svoj prvi 'pole' z moštvom iz Maranella. Dirka se vseeno ni razpletla po njegovem okusu, zaradi težav s sprednjim desnim zavornim diskom je moral zmago prepustiti največjemu tekmecu Damonu Hillu z williamsom, tretji je bil Berger (Benetton). Kljub vsemu je tifose prepričal, da je on tisti, ki bo Ferrari popeljal na pota stare slave. Na zmago s ferrarijem v Imoli je moral sicer počakati še tri leta (VN San Marina 1999), na prvi naslov še leto dni več.
Leta 2001 zmagal Schumacher, a ne Michael
Dirka leta 2001 je na vrh kraljice motošporta izstrelila še enega Schumacherja, Michaelovega mlajšega brata Ralfa Schumacherja. Nedeljsko preizkušnjo je začel s tretjega štartnega položaja, a že pred uvodnim zavojem je s svojim williamsom švignil mimo obeh mclarnov Mike Häkkinena ter Davida Coultharda. Vodstva ni več izpustil iz rok, vodil je vseh 62 krogov za svojo krstno zmago v formuli ena. To je bila tudi prva zmaga Williamsa po slavju Jacquesa Villeneuva na VN Luksemburga 1997. "Na ta trenutek sem čakal zadnjih pet let. Ves trud, ki smo ga v moštvu vložili v zadnjih letih, se je danes poplačal. Imeli smo najboljši dirkalnik. Želel bi si sicer, da bi mi družbo na odru za zmagovalce delal tudi Michael," je po dirki dejal Ralf. Michael Schumacher je zaradi težav z vzmetenjem odstopil v 24. krogu. Vseeno je hitro dobil zadoščenje, dobil je namreč kar tri naslednje dirke v Imoli.
Klasika med Alonsom in Schumacherjem leta 2005
Imola je bila leta 2005 prizorišče fantastičnega obračuna med novopečeno zvezdo Fernandom Alonsom in sedemkratnim prvakom Michaelom Schumacherjem. Dirko je s 'pola' sicer začel Kimi Räikkönen (McLaren), ki pa je moral zaradi težav z volanskim drogom odstopiti v 9. krogu. Vodstvo je prevzel Alonso in kazalo je na relativno udobno zmago dirkača Renaulta, ko je iz ozadja napadel Schumacher. Ta je dirko začel šele s 13. štartnega položaja, a je v zaključku dirke stopil zaostanek za Špancem in sledil je epski boj legend motošporta, ki ga je na koncu vendarle za dve desetinki sekunde dobil Astrijec. Ta je ob koncu sezone tudi osvojil prvenstvo in Nemcu preprečil šesti zaporedni naslov svetovnega prvaka.


Vrnitev na koledar leta 2020
Pred začetkom sezone 2007 so Imolo črtali s koledarja formule ena, nanj se je vrnila šele v covidnem letu 2020. Šlo je za 28. dirko elitnega motošportnega razreda na tem dirkališču, in čeprav je bilo možnosti za prehitevanje relativno malo, razburljivih trenutkov ni manjkalo. Zmagal je Hamilton, ki je izkoristil prisotnost varnostnega avtomobila in po prvih postankih zapeljal v vodstvo. Max Verstappen je z red bullom na drugem mestu sicer topil zaostanek, a je nato po predrti gumi svoj nastop končal v 50. od 63 krogov. Hamiltonov moštveni kolega pri Mercedesu Valtteri Bottas je osvojil drugo mesto, tretji je bil z renaultom Daniel Ricciardo. Lovorika za najboljše tri dirkače je bila posvečena spominu na Senno, v obrisu proge je bilo z diamantom označeno mesto njegove nesreče s smrtnim izidom v Tamburellu.
Lansko dirko dobil Verstappen
Verstappen je račune z dirkališčem v Imoli poravnal leto dni pozneje, ko je v dežju najboljšega iz kvalifikacij Hamiltona prehitel že takoj po štartu in se odpeljal 11. zmagi naproti. Dirko, ki je bila na polovici prekinjena zaradi trka Bottasa z Georgeem Russllom (Williams), je na drugem mestu kljub manjši nesreči končal Hamilton, njegov rojak Lando Norris (McLaren) je bil tretji. Tako sta na odru za zmagovalce po dirki formule ena prvič po dirki za VN Kitajske 2012 stala dva britanska dirkača (v Šanghaju tedaj mclarna Hamilton in Jenson Button). Zanimivost: Verstappen je dirko dobil s točno 22 sekundami naskoka pred Hamiltonom. Zadnji, ki mu je uspelo dirko dobiti s celim številom prednosti, je bil Avstrijec Jochen Rindt na VN Nizozemske leta 1970 (točno 30 sekund).

Dirka v nedeljo ob 15.00
Dirkaški konec tedna se bo v Imoli začel s prvim prostim treningom v petek ob 13.30, ob 17. uri sledijo kvalifikacije za šprintersko dirko oziroma šprint. V soboto se bo 30 minut po poldnevu začel še drugi prosti trening, šprint štiri ure pozneje, ko se bo izluščila razvrstitev dirkačev po štartnih mestih za nedeljsko dirko. Ta se bo začela ob 15. uri.
Vsi zmagovalci dirk formule ena v Imoli
Leto | Dirkač | Moštvo | Dirka |
2021 | Max Verstappen | Red Bull | VN Emilije - Romanje |
2020 | Lewis Hamilton | Mercedes | |
2006 | Michael Schumacher | Ferrari | VN San Marina |
2005 | Fernando Alonso | Renault | |
2004 | Michael Schumacher | Ferrari | |
2003 | Michael Schumacher | Ferrari | |
2002 | Michael Schumacher | Ferrari | |
2001 | Ralf Schumacher | Williams | |
2000 | Michael Schumacher | Ferrari | |
1999 | Michael Schumacher | Ferrari | |
1998 | David Coulthard | McLaren | |
1997 | Heinz-Harald Frentzen | Williams | |
1996 | Damon Hill | Williams | |
1995 | Damon Hill | Williams | |
1994 | Michael Schumacher | Benetton | |
1993 | Alain Prost | Williams | |
1992 | Nigel Mansell | Williams | |
1991 | Ayrton Senna | McLaren | |
1990 | Riccardo Patrese | Williams | |
1989 | Ayrton Senna | McLaren | |
1988 | Ayrton Senna | McLaren | |
1987 | Nigel Mansell | Williams | |
1986 | Alain Prost | McLaren | |
1985 | Elio de Angelis | Lotus | |
1984 | Alain Prost | McLaren | |
1983 | Patrick Tambay | Ferrari | |
1982 | Didier Pironi | Ferrari | |
1981 | Nelson Piquet | Brabham | |
1980 | Nelson Piquet | Brabham | VN Italije |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje