Pol ure po koncu tekme je bilo pred dvorano še vedno veliko navijačev obeh ekip. Največji aplavz je dobil prav Banham. Najprej so ga navijači Olimpije, oblečeni v njegov dres, pozdravili, se slikali z njim in ga klicali ''Franci''. To ime se je zelo udomačilo v zadnjih dveh sezonah, na tekmi 3. kroga Lige Ebel pa se je lepo videlo, da je velikokrat prav 35-letni velemojster jeziček na tehtnici. Tudi pri privržencih ''medvedov'' je Banham najbolj priljubljen, saj se zavedajo, da so dobili igralca, ki naredi razliko.

Ali ste pričakovali tako težko tekmo proti svoji nekdanji ekipi?
Zavedali smo se, da bo zelo težko. Olimpija je odlično začela sezono, premagala je Dunaj in Linz. Začeli so na novo, imajo zelo dobre igralce in izvrstnega trenerja. Vratarja Silo dobro poznam. Ko je v formi, je skoraj nemogoče zadeti. V zadnji tretjini je branil neverjetno, vse mu je uspevalo. Težko je bilo tudi pri kazenskih strelih, saj smo vedeli, da imajo odličnega vratarja, a tudi naš Kristan je blestel in na koncu sem le zadel, kar je bilo dovolj za obe točki.

18 sekund pred koncem ste izenačili na 2:2. Imeli ste tudi precej sreče, da se je plošček odbil.
V zadnji tretjini smo jih popolnoma nadigrali, imeli smo veliko priložnosti, a Sila je res ''stal na glavi''. Enkrat se nam je moralo posrečiti, zadetek je visel v zraku. Če zaostajaš le za en gol, je vse mogoče do zadnjega piska sirene. Seveda smo imeli tudi nekaj sreče, brez tega ne gre.

Medveščak je tudi v lanski sezoni dobil vse tri tekme v Tivoliju. Ste se s soigralci pred tekmo pogovarjali, da vam zmaji ustrezajo?
Spomnim se lanske sezone, ko nikakor nismo mogli premagati Medveščaka. Zdaj se nismo pogovarjali o tem, ampak o porazu proti Salzburgu z 0:5, treba je bilo pridobiti samozavest za naslednje tekme. V nedeljo gostujemo na Madžarskem, Alba je doma vedno nevarna. Ko januarja pogledaš na lestvico, se prav te tekme poznajo.

V nedeljo ste klonili v Domu športov proti Salzburgu kar z 0:5, po koncu tekme pa so vas navijači pospremili z ledu s stoječimi ovacijami. To se res redko dogaja …
Kar nekaj let že igram hokej, a česa takega res še nisem doživel. V Zagrebu vlada pozitivno vzdušje, vsi okoli kluba tako razmišljajo. Porazi niso usodni, hitro se pozabijo, o zmagah pa se govori še dolgo časa. Po tako visokem porazu bi nam marsikje žvižgali. Vse skupaj je le še okrepilo našo samozavest. V garderobi se ni nihče vznemirjal zaradi poraza, govorili smo o navijačih in o naslednji tekmi.

Veljate za enega najboljših igralcev Lige Ebel. Verjetno ste imeli veliko ponudb po predčasnem odhodu iz Ljubljane. Kaj je bilo odločilno, da ste pristali v Zagrebu?
Res je, bilo je kar nekaj ponudb. Pri Medveščaku so pokazali največ zanimanja. Vedel sem, da so začeli neko novo zgodbo. Imajo izjemne navijače, ki jih spremljajo povsod. Poznal sem nekatere tuje igralce, lani so se prebili vse do polfinala. V letošnji sezoni je cilj ponoviti ta dosežek, zadovoljen bi bil že z uvrstitvijo v končnico. V zadnjih dveh sezonah mi to z Olimpijo ni uspelo in razočaranje je bilo veliko. Ko sem prišel v Ljubljano, so bila pričakovanja velika, saj je ekipa sezono pred tem skoraj osvojila naslov.

Po treh krogih imate štiri točke. V Gradcu ste dosegli edini zadetek na tekmi za veliko zmago. Ste zadovoljni z izkupičkom?
Veliko bo še treba delati. Na treh tekmah smo dosegli le štiri zadetke, tako ne bo šlo več naprej. Ne moreš se vedno zanašati na to, da nas bo Kristan reševal. Več igralcev bo moralo dosegati zadetke. Prepričan sem, da bo kmalu prišla tekma, ko bomo dosegli pet golov, potem pa nam bo steklo.

Lani je Medveščak presenetljivo izpadel šele v polfinalu. Pričakovanja so kar naenkrat visoka. Prav gotovo ne bo lahko zadovoljiti vse večjih apetitov.
Res bo precej težje. Vse ekipe se bodo zdaj drugače pripravile. Nihče nas ne bo podcenjeval. Treba bo delati še dvakrat bolj trdo, drugače ne bo šlo.

Klub so zapustili Mike Ouellette, Richard Seeley, Brad Smyth, Mike Prpich, Jeff Heerema, Aaron Fox in še nekateri hokejisti. Tudi prihodov je bilo kar nekaj. Poleg vas sta glavni imeni Don MacLean in Jonathan Filewich. Mislite, da je letošnja ekipa Medveščaka boljša od lanske?
Lani sem večinoma izgubljal proti njim, vendar nisem zelo dobro poznal ekipe. Don MacLean je sijajen, dokazal se je že v tej ligi, sposoben je zabiti 30 golov na sezono.

Poleti ste imeli čas, da ste potegnili črto pod dvema sezonama v Ljubljani. Kje vidite razloge za tako slabe izide. So bile glavni razlog finančne težave? Bili ste glavni igralec ekipe, a niste zaigrali niti na eni tekmi državnega prvenstva, saj ste dvakrat že januarja zapustili klub.
Vsekakor niso bile samo finance. Res je, da so se fantje ukvarjali z zaostalimi plačami in niso mislili le na hokej. Imeli smo igralce, ki bi se morali gladko prebiti v končnico. Nikakor nam ni steklo, nismo bili sposobni nanizati serije zmag. S porazi je vzdušje v garderobi padlo. Slišal sem, da je bilo leta 2008 vzdušje v ekipi neverjetno, vse jim je šlo kot po maslu. Žal je šlo v zadnjih dveh sezonah vse ravno v nasprotno smer.

Letos je Olimpija začela odlično. Po treh krogih ima pet točk, tega res ni skoraj nihče pričakoval. Se lahko letos prebije med najboljših osem?
Imajo veliko možnosti. Najbolj pomemben je trener in Hannu Järvenpää je res izjemen strateg. Poznam ga še s Finske, ko me je treniral. On zna delati z mladimi, že zdaj se vidi, kako so napredovali. V finski ligi sem igral s Petrom Šachlom, tudi on je odličen. Zadeli so s tujci, tudi John Hughes se je že izkazal v prejšnjih sezonah. Stavil bi ves svoj denar, da Olimpija v letošnji sezoni ne bo zadnja! Preveč potenciala je v tej ekipi.

Se še slišite z nekdanjimi soigralci po telefonu? V Ljubljani ste spoznali veliko novih ljudi, videli smo, da vas imajo zelo radi.
Res imam tu veliko prijateljev. Kar čudno je bilo priti na tekmo in zaviti v gostujočo garderobo. Lepo je bilo slišati gledalce, na začetku so mi namenili aplavz.