V ženski konkurenci se je, denimo, morala posloviti zasedba Kranjske Gore, ki je še pred slabim letom slavila naslov državnih prvakinj med košarkaricami. Na začetku Zgornjesavske doline pa nič prijetnih tednov ne doživljajo niti na hokejskih Jesenicah. Današnji dan bo eden od tistih, ki lahko krojijo tudi prihodnost hokeja v železarskem mestu.

Več kot 60-letna tradicija igranja hokeja v "Kurji vasi" je v zadnjem letu prišla skorajda na najnižjo točko v vsej bogati zgodovini. Morda je bilo pred leti, ko se je klub znašel v težkem in nezavidljivem položaju tik pred koncem prvenstva, vse skupaj še huje in težje, ampak tedaj je bila rešitev na mizi. Ali je bila pravilna ali ne, je težko soditi, dejstvo pa je, da se krivulja vsega na Jesenicah v povezavi s hokejem že nekaj časa usmerja navzdol. Železarji so v zadnjem obdobju odlično skrbeli vsaj za svoj podmladek, ki je nato v največji meri reševal tekmovalni del udejstvovanja kluba.

Z odhodom Ažmana le še navzdol
Medčloveški odnosi in vse, kar je bilo nekdaj ponos kluba, pa trpijo že dalj časa, skoraj bi si upal reči, da od trenutka, ko je vodilno operativno mesto zapustil Slavko Ažman, ki je zdaj slovenski kandidat za mesto v najožjem vodstvu mednarodne hokejske zveze.

Če bi analizirali vse pomembne dogodke od tedaj, bi prav vsak dodal svoj delež v mozaik neuspeha, ki se je v celoti pokazal prav v zadnji sezoni. Začelo se je že v pripravljalnem obdobju in znova ne bomo naštevali vsega, saj je prav vse jasno kot na pladnju. Ob vsem tem tudi v mlajših kategorijah jeseniški hokej ni več pravi ponos, kot je vedno bil. Članska zasedba bo tako v prihodnje težko črpala izjemno nadarjene fante, ki znajo s palico in ploščkom zelo veliko - in to ne glede na mladost in s tem neizkušenost. V zadnji sezoni so Jesenice ostale tudi brez najbolj čislane lovorike – naslova državnih prvakov. Od zadnje tekme v avstrijskem prvenstvu se skoraj ne ve več, ali na Jesenicah sploh še dihajo hokejsko.

Obujeni pogovori z vodstvom Lige Ebel
Storjenih je bilo obilo napačnih korakov, tudi klevetanje svojega kluba iz lastnih vrst, da ne omenjamo ostrih puščic, namenjenih drugim, ki so temeljile zgolj in samo na govoricah. Predsednik v odstopu Slavko Kanalec je pred dnevi v Ljubljani znova obudil pogovore z vodstvom avstrijske lige. Sogovorniki so ga opozorili na kar nekaj dodatnih čeri, na katere jeseniški hokej lahko nasede že v uvodnih dneh maja.

Občni zbor prvič za zaprtimi vrati
Danes točno opoldne naj bi po dveh letih znova izvedli občni zbor, ki naj bi bil nekakšna skupščina kluba in odločal, kako in kaj. Odkar pomnim, prvič za zaprtimi vrati. Ali to statut dovoljuje ali ne, je težko reči. Podobni zbori članov kluba so bili običajno odprtega značaja in največkrat tudi prikupno druženje ob koncu sezone.

Še v lanskem aprilu je bilo visokoletečih načrtov na kupe, zdaj pa je obilo ugank, na katere ni in ni odgovorov. Morda se bodo našli že danes, čeprav očitno tudi nadzorniki v jeseniško hokejsko zgodbo ne verjamejo več. Od današnjih odgovorov bo odvisno marsikaj. Optimistov ni več veliko, pa tudi če se končno zavrti v pravo smer, bo medsebojno zaupanje izjemno težko vzpostaviti čez noč. Tako ali tako pa bodo čez osem dni drugi klubi odločali, ali Jeseničane sploh še želijo v svoji družbi.