Ljubljančani še nikoli niso bili na vrhu razširjenega avstrijskega prvenstva po četrtini odigranih tekem. V sezoni 2007/08 so odlično začeli in bili na vrhu po šestih krogih. Sledil je velik padec v igri, trener Ildar Rahmatullin je moral oditi, nasledil ga je Mike Posma, ki je pripeljal še Todda Elika in zmaji so začeli bruhati ogenj. Prebili so se vse do finala.

V sezoni 2011/12 so John Hughes in soigralci dobili prve tri tekme (Beljak, Linz in Jesenice). Ves čas so bili v zgornji polovici lestvice in si že sredi januarja zagotovili preboj v končnico. V četrtfinalu so nato v nepozabni seriji izločili madžarsko Albo s 4:2 v zmagah (odločilni zadetek na šesti tekmi v Tivoliju je dosegel Aleš Mušič), v polfinalu pa so morali priznati premoč poznejšemu prvaku Linzu po petih tekmah.

Olimpija, ki je dvakrat osvojila Alpsko ligo, je presenetila že številne tekmece v zadnjih petih tednih. Najvišjo zmago je dosegla v petek zvečer, ko je odpihnila Beljak kar s 6:0. Gostje so delovali kot razbita vojska. Izkušeni trener Rob Daum je priznal, da so bili njegovi varovanci za nekaj razredov slabši.

Marcel Rodman je bil glavni trener Jesenic pred dvema letoma, nato pa je v vlogi športnega direktorja osvojil dvojno krono v lanski sezoni (državno prvenstvo in Pokal Slovenije). V tej sezoni je sprejel nov izziv, v vlogi pomočnika trenerja Dauma predvsem analizira igro tekmecev.

Ste presenečeni nad predstavami Olimpije?
Olimpija je odigrala tekmo v slogu letošnje sezone, vsekakor jih moram pohvaliti. Imajo ogromno želje in energije, zaslužijo si še precej večjo podporo s tribun. Olimpija je tudi mene presenetila, res imajo odlične izide. Poznam trenerja Šivica in tak je njegov pristop k igri. Res je samozavesten. Že Na Jesenicah so mu fantje verjeli in tudi pri Olimpiji se že na daleč vidi, da ga poslušajo.

Kako gledajo v Avstriji na imeniten start Olimpije?
Avstrijski klubi še vedno premalo spoštujejo Olimpijo, ki je zasluženo na prvem mestu. Obstaja razlog, zakaj je na prvem mestu. Avstrijci na njihove predstave gledajo kot na presenečenje in premalo priznavajo vse dosežke.

V ekipi je malo tujcev, slovenski fantje so končno dobili pravo priložnost za dokazovanje.
Slovenski hokejisti potrebujejo ligo, kjer je treba ves čas igrati na 100 odstotkih. V preteklosti so slovenski igralci zelo napredovali, ko so dobili večje vloge v Ligi Ebel. To se zdaj dogaja za Olimpijo in to je zelo dobro za slovenski hokej.

Trenutno stanje na lestvici je nepričakovano. Nekatere avstrijske ekipe še niso v pravi formi.
Veliko ekip ima na začetku sezone ogromno težav. Veliko stvari se je obrnilo drugače od prvotnih napovedi. Sezona je še dolga, tekme si zelo hitro sledijo in veliko se bo še zgodilo.

Zakaj ste izbrali Beljak?
Želel sem delovati v malce mirnejšem okolju, v Beljaku se dobro počutim. Moja želja je, da bi hitro znova postal glavni trener. Zavedam se, da se moram še veliko naučiti. Glavni trener Beljaka Rob Daum je že veliko prestal in lahko se precej novega naučim. Rad bi imel še pomembnejšo vlogo. Če bi lahko delal več po svoje, se ne bi veliko naučil od njega. To je velika šola za naprej. Vesel sem, da sem lahko vsak dan doma, in to mi ogromno pomeni.

Kako zdaj gledate na vašo zgodbo na Jesenicah?
Na Jesenicah smo zelo dobro delali, a ni bilo pravih osnov, da bi lahko zgodbo nadgradili, zato sem se vrnil na trenersko klop.

John Hughes je med letoma 2010 in 2012 blestel v Tivoliju. Postal je najkoristnejši igralec (MVP) Lige Ebel. 33-letni Kanadčan je nato dve sezoni igral za Beljak, sedem pa za Salzburg. Poleti se je vrnil in skušal bo koroške orle popeljati v končnico.

Občinstvo v Tivoliju vas ima v zelo lepem spominu. Sprejem je bil pravi.
Nisem pričakoval takega aplavza v Tivoliju, to je bil res poseben občutek. Veliko lepih spominov imam na dve sezoni, ki sem ju preživel v Ljubljani. Olimpija ima res dobro ekipo. Navijači so bili vedno velika podpora ekipi. Kar nekaj stvari se je spremenilo na bolje tudi v dvorani. Olimpija gre očitno v pravo smer.

Doživeli ste visok poraz v Tivoliju. Ste bili presenečeni nad odličnimi predstavami Olimpije?
Nismo jih podcenjevali, saj so na prvem mestu. Nihče ni več presenečen nad njihovimi izidi. Mislim, da smo letos odigrali že kar nekaj dobrih tekem. V Ljubljani nismo imeli možnosti. Zmaga Olimpije ni bila srečna, res so nas nadigrali.

Kakšni so cilji Beljaka v tej sezoni?
Cilj Beljaka je preboj med najboljših šest po rednem delu in s tem neposredna uvrstitev v končnico. Veliko ekip si želi tega, boj bo potekal do 52. kroga. Veliko stvari se je spremenilo v Beljaku, vodstvo kluba se je zamenjalo in ima nove ideje.

V Salzburgu ste bili sedem sezon, osvojili ste dva naslova. Ste želeli ostati?
Salzburg ima vedno eno izmed najmočnejših ekip v Ligi IceHL in vsako sezono je cilj naslov prvaka. Tudi mesto je res lepo. Imel sem srečo, da sem lahko igral v lepih mestih. Ljubljana tudi sodi v to kategorijo.

Po sedmih letih nisem imel več službe v Salzburgu. Vrnil sem se v Beljak, kjer sem tudi igral dve leti. Odlično sem se počutil. Moja žena je Avstrijka, zato sem želel ostati v Ligi IceHL. Imava že tri otroke, pred kratkim sta se rodila dvojčka. Zelo sem zaposlen tudi zunaj ledenih ploskev. Družina je ostala v Salzburgu in lahko mirno spim pred tekmami. Zdaj tudi že kar dobro govorim nemško.

V Ljubljani ste pustili neizbrisen pečat v dveh sezonah. Olimpija se je obakrat uvrstila v končnico, kaj je vaš najlepši spomin?
Najlepši spomin imam na četrtfinalno serijo proti madžarski Albi. Ko smo napredovali v polfinale, sem imel občutek, da smo že osvojili naslov. Vzdušje je bilo imenitno. Ko Olimpija dosega odmevne izide, je dvorana polna in to je nekaj posebnega.