Neizbrisen pečat je pustil v Chicagu med letoma 1957 in 1972. Naslednjih osem sezon je igral za Winnipeg v World Hockey Association, nato pa še v sezoni 1979/80 za Hartford Whalers. Bil je dvakrat najkoristnejši igralec Lige NHL in trikrat najboljši strelec (po točkah). Ob tem je bil sedemkrat najboljši po številu zadetkov, petkrat je presegel 50 golov in poskrbel še za številna druga priznanja. Leta 1961 je Chicagu pomagal do naslova prvaka.

Leta 1983 so ga izbrali v hišo slavnih, kjer je tudi njegov sin Brett Hull, leta 1997 v ontarijsko hišo slavnih, leta 2003 pa je dobil še nagrado Wayna Gretzkega. Leta 2017 so ga uvrstili med 100 najboljših igralcev vseh časov v Ligi NHL, tako kot Bretta Hulla.

"Žalujemo za legendo Bobbyjem Hullom, superzvezdnikom, ki je igral za našo franšizo med letoma 1957 in 1972," so pri Chicagu zapisali v sporočilu za javnost.

"Hull je del elitne skupine igralcev, ki so imeli zgodovinski vpliv na naš klub in ki so poskrbeli za številne spomine naših navijačev. Generacije prebivalcev Chicaga so občudovale njegove strelske sposobnosti, drsalne in vodstvene veščine, ki so vodile do 604 kariernih zadetkov, kar je še vedno rekord naše franšize," so dodali pri Chicagu in izrekli sožalje družini.

V Ligi NHL je Bobby Hull igral 1063 tekem rednega dela, na katerih je skupaj dosegel 610 golov in 560 podaj. V končnici je igral na 119 tekmah in zbral 62 golov ter 67 podaj.

V Ligi WHA je igral 411 tekem rednega dela (303 goli in 335 podaj) in 60 končnice (43 golov in 37 podaj).