Potem ko po seriji poškodb pri Detriotu ni več dočakal prave priložnosti v Ligi NHL in je spomladi z Grand Rapidsom osvojil naslov v Ligi AHL, se je Jan Muršak odločil, da se kot prvi Slovenec preizkusi v vse močnejši Ligi KHL. Izbral je 8 tisoč kilometrov oddaljeni Amur Habarovsk na ruskem Daljnem vzhodu.

A "tigri" v drugi najmočnejši hokejski ligi na svetu ne blestijo in zdaj je jasno, zakaj - ker plače zaradi naravne katastrofe v pokrajini Amur zamujajo za dva meseca. Pred napovedanimi velikimi spremembami v klubu pa je 25-letni Pesničan še dočakal skorajšnjo vrnitev domov. V Zagrebu je bil izstopajoči gost, ki pa ni mogel preprečiti novega poraza Amurja in tesne zmage Medveščaka z 2:1.

Kako je bilo odigrati tekmo "doma"?
Res hvala vsem navijačem, ki so me prišli sem spodbujat. Vsa čast! Res sem zadovoljen, da sem prišel v Zagreb, kjer sem se takoj počutil, kot da sem doma. Že dalj časa sem komaj čakal na to tekmo, saj sem vedel, da bo prišlo veliko slovenskih navijačev. Upam, da bom v prihodnosti še kdaj zaigral v Zagrebu in jih bo mogoče prišlo še več.

Ste opazili napis na tribuni vaših zvestih navijačev "Jan Muršak Maribor - Detroit - Habarovsk - Soči 2014"?
Občutki so bili res neverjetni. Napisa sicer sprva nisem videl, so me pa nanj opozorili soigralci. Ob pogledu nanj mi je srce začelo hitreje biti. Škoda le, da nam ni uspelo zmagati, saj sem se res veselil tekme. Tekma je bila dobra, Medveščaku pa moram čestitati za zmago.

Kaj se je zgodilo ob vašem solo prodoru ob igralcu manj sredi tekme, ko je bil izid še 0:0?
Plošček se mi je rolal že od sredine naprej, ravno ko sem ga hotel pred golom umiriti, pa je vratar res dobro posredoval s palico in mi na žalost ni uspelo doseči zadetka. Škoda, a to je del športa.

Vseeno ste vknjižili podajo pri izenačujočem golu?
Res je, a smo izgubili. Statistike ne gledam veliko in ne razmišljam o njej. Važno je, da dobro igram in si pripravljam dobre priložnosti za dosego gola, točke bodo že same po sebi prišle.

So bili na tekmi tudi vaši starši in drugi sorodniki?
Oče je tukaj, mama pa je žal morala ostati doma in je spremljala tekmo po televiziji.

Kako ste zadovoljni v Habarovsku?
Odkar sem prišel v Amur, je vse v redu, marsikaj celo nad pričakovanji, ker sem vedel, kam se podajam, razen seveda izidov, ki niso dobri. Hitro sem se privadil na ruski način življenja in igranja hokeja.

Zadnje dni se veliko poroča o finančnih težavah vašega kluba, ki zato razmišlja o prodaji najboljših igralcev in s tem tudi vas?
Da, res imamo finančne težave. Upam, da bodo čim prej odpravljene. Ravno zaradi poplav, ki so prizadele to pokrajino, je propadlo kar nekaj sponzorskih pogodb, zato se klubu v tem trenutku ne piše ravno najbolje. Vendar pa o tem ne želim razmišljati, osredotočen sem le na lastno igro.

Morebitna menjava kluba vas torej ne skrbi?
Tudi govoric, da utegnem zamenjati klub, ne želim komentirati. Pustimo to prihodnosti. Za zdaj ni še nič konkretnega. O tem ne želim razmišljati. Kar se bo zgodilo, se bo zgodilo. Ponudbe drugih klubov so, a trenutno sem še igralec Amurja iz Habarovska.

Vam je mogoče zaradi tega krasnega vzdušja v Domu Sportova in bližine doma kaj žal, da se niste dogovorili Medveščakom?
Ponudbe iz Medveščaka so bile besedne, nič konkretnega. Z Amurjem sem podpisal pogodbo, še preden je Medveščak sploh postal uradno član lige KHL. Za zdaj odločitve ne obžalujem. Lahko pa rečem, da je v Zagrebu neverjetno vzdušje. Mogoče pa res kdaj zaigram za Medveščak, a bomo videli, kam me popelje moja kariera.

Priprave in začetni del sezone ste odigrali na centrskem položaju, kar je nenavadno, saj ste že vso kariero po poklicu krilni napadalec?
Res je, trener Jevgenij Popikin me je preizkušal na centru. V ruski ligi ima center precej drugačno vlogo kot v Severni Ameriki. Nisem mogel toliko prispevati v napadu, saj sem moral biti skoraj prvi spet v obrambi. Po pogovoru s trenerjem smo se odločili, da se vrnem na krilo, kar se je takoj poznalo tako na moji igri kot statistiki.

Kako bi primerjali ruski hokej s severnoameriškim?
Več prostora in s tem več časa ter manj fizična igra. Tukaj v Zagrebu je sicer ožje igrišče in tudi Medveščak igra severnoameriški fizični hokej. Veliko je tudi drugih razlik: v KHL-u so igralci zelo dobro tehnično podkovani, zato se veliko igra ena na ena, v Ameriki je bolj moštvena igra, strelja se od vsepovsod, ustvarja se večja gneča. To so, mislim, glavne razlike.

Kateri slog vam bolj ustreza?
Mislim, da ruski slog hokeja. Upam, da si bom zato tukaj lahko ustvaril čim boljšo kariero, čeprav se želim tudi vrniti čez lužo in se še enkrat preizkusiti in dokazati v NHL-u.

Kaj manjka Amurju, ki zaseda predzadnje mesto na Vzhodu in ligi, izgubljate več tesnih tekem v podaljških ali po kazenskih strelih?
To je realnost moštva. Amur ima težave, ker je tako oddaljen od drugih ruskih mest, tako da veliko ruskih igralcev sploh ne želi igrati zanj. Dobri ruski igralci se tako ne podajajo v ta del države, zaradi česar tudi nimamo tako globokega moštva. Imamo dve dobri peterki, a sta tretja in četrta malo slabši v primerjavi z drugimi ekipami, kar se hitro pozna, še posebej pri tesnih tekmah.

Kam bi uvrstili ligo KHL po moči - igrali ste tako v AHL-u kot NHL-u?
Druga na svetu po moči, ampak z NHL-om se še ne more primerjati. NHL je pred to ligo še kar nekaj korakov v vseh pogledih. Od organizacije, do potovanj, osebja ... Veliko ljudi v Evropi govori, da je KHL že zelo blizu NHL-u, ampak jaz po pravici pravim, da še zelo zaostaja.

Kje in kakšne so največje razlike med obema slogoma hokeja ko ne igrate?
Potovanja, hoteli, hrana, profesionalnost ljudi, ki delujejo v klubih. Urejenost garderobe pred tekmami, tudi načini treniranja, značaji igralcev. Tu so velike razlike med Rusijo ter ZDA in Kanado.

Ali je bil odhod v KHL prava odločitev?
Tukaj res veliko igram, in to v vseh položajih, z igralcem več in manj, pri lovljenju izida ob koncu tekme. Dobro se počutim, trener mi zaupa. Ne želim ostati tukaj vso kariero, ampak gledam na to kot odskočno desko do kakšnega močnejšega izmed klubov KHL-a, tako da je bila kljub vsemu odločitev za Habarovsk dobra.

Pred dvema tednoma ste bili žrtev silovitega naleta v glavo, a ste se hitro vrnili.
Na začetku je bilo prisotnega tudi nekaj strahu, vendar pa je bilo že po prvi odigrani tretjini bolje. Mislim, da udarec v glavo ni bil nameren. Nasprotnika preprosto nisem videl. Dobro me je zadel, jaz pa sem obležal na ledu. Upam, da v prihodnje ne bom več doživel podobnih udarcev in želim si čim manj poškodb.

Kako pa je s peto, ki vas boli, odkar ste z njo pred kratkim blokirali močan strel?
Peta je kar v redu. Ni najboljša, a če bi primerjal s prejšnjimi tekmami, je že dosti bolje.

Kakšen je sam Habarovsk kot mesto za delo in življenje?
Habarovsk je nekoliko večje mesto kot Ljubljana. Lahko rečem, da je kar v redu. Še zlasti če ga primerjam z nekaterimi drugimi ruskimi mesti. Poleti so ga prizadele hude poplave, a samega moštva ali dvorane to ni prizadelo, saj je bilo najhuje na drugi strani sicer kar precej razgibanega mesta. Vsakič ko smo leteli, smo videli, kakšna naravna katastrofa se je zgodila.

Kaj je največji problem vaše oddaljenosti od drugih klubov Lige KHL?
Sama potovanja niso slaba. Veliko večji problem predstavljajo velike časovne razlike. Drugače sem dobro vedel, v kaj se spuščam in sem na to tudi pripravljen, zato mi to vseeno ne povzroča večjih težav. Doma preživimo približno okoli deset dni, nato pa nas čakajo enako dolga gostovanja. Ker so tekme na sporedu skoraj vsak drugi dan, je časa za počitek bolj malo. Lahko rečem, da imamo prosto predvsem takrat, ko potujemo.

Ali že kaj razmišljate o olimpijskih igrah v Sočiju?
Komaj čakam olimpijske igre, res pa trenutno o njih ne razmišljam veliko. To se bo po mojem mnenju spremenilo po novem letu. Najprej se moram osredotočiti na svojo ekipo in čim boljše izide.

Kakšen je leteči urnik za prihodnje dni?
V sredo letimo iz Zagreba v Ukrajino v Doneck, kjer igramo v četrtek. Nato takoj letimo v Moskvo, kjer nas v petek čaka Spartak. V soboto bom že doma v Sloveniji, kjer me potem v ponedeljek čaka zbor za reprezentančni turnir v Innsbrucku. Snidenja z reprezentančnimi kolegi se že zelo veselim, saj je minilo že nekaj časa, odkar sem nazadnje zaigral za Slovenijo. Upam, da bomo dobro odigrali in zmagali na turnirju v Innsbrucku.