Kljub sijajni kulisi, iz tekme v tekmo boljšemu vzdušju in predvsem uspehu "risov" je ostal na koncu grenak priokus - zakaj ni bilo vloženo še tisto malo napora in dobesedno širšega razmišljanja, da bi dobili ob sijajni košarkarski in rokometni ter odbojkarski dvorani tudi hokejsko.

Prvi SP v Tivoliju in Stožicah - hokej na ledu
Zakaj so v Zagrebu pri načrtovanju nove večnamenske dvorane mislili tudi na hokej, medtem ko so se v Ljubljani kljub hokejski tradiciji zadovoljili z razmišljanjem, saj imate Tivoli, in namerno (!) izpustili hokej. Ravno Hala Tivoli je svoje življenje leta 1966 kot tedaj moderna dvorana začela svoje življenje s svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu, in to najvišjega ranga, s takratnimi velesilami Sovjetsko zvezo (1.), Češkoslovaško (2.), Kanado (3.), Švedsko (4.) ...

Tudi prvo veliko športno tekmovanje v dvorani Stožice je bilo svetovno prvenstvo v hokeju, a "drugorazredne" SP divizije I - skupine A. Po koncu turnirja se je še bolj videlo, kako malo dobre volje bi bilo potrebno, da bi v Sloveniji imeli vrhunsko dvorano, že zdaj primerno za gostitev SP-ja elitne divizije, ki medtem vsako leto postaja čedalje bolj dobičkonosna majska norost Evropejcev. Dokaz: samo prispevek IIHF-ja za organizacijo prvenstva zdaj znaša 10 milijonov švicarskih frankov. Da se ne omenja tisočev vnetih navijačev in izredne pozornosti v pretežno bogatih državah, kjer ima hokej veliko težo.

Medtem ko župan Zoran Janković, MOL, biro Sadar in Vuga niso bili pripravljeni razpravljati o zamujeni priložnosti za "najlepšo dvorano v Evropi", so nekaj volje nakazali pri zavodu Šport Ljubljana, predvsem pa pri prireditelju prvenstva Hokejski zvezi Slovenije, ki je po porodnih težavah (talno gretje!) in z neposrednim spopadanjem s hokejskimi pomanjkljivostmi dvorane čedalje bolj prepričana, da se lahko spusti tudi kandidaturo za elitno divizijo.

Pojasnila Špele Predan, koordinatorke organizacije svetovnega prvenstva in vodje PR-ja HZS-ja, o uspehu turnirja, možnosti elitne divizije v Stožicah, mogočih rešitvah za odpravo pomanjkljivosti in pozitivnem izkoristku HZS-ja.
Kakšne so bile pripombe in priporočila Mednarodne hokejske zveze (IIHF) za dvorano Stožice?
Pripomb Mednarodne hokejske zveze na svetovnem prvenstvu ni bilo. Ne glede dvorane, ne glede česar koli drugega. Prav nasprotno, čestitali so nam za odlično organizacijo, ekipe pa so na sestanku povedale, da je bila organizacija glede vsega, tudi ledu, na nivoju elitne divizije, ter pripomnile, da tudi v elitni diviziji organizacija ni bila vedno na tako visokem nivoju kot pri nas. Morate vedeti, da je to Divizija I, kjer so standardi drugi in nikakor tako visoki, kot smo jih ponudili mi. Ekipe so stanovale v prvovrstnem hotelu, s prvovrstno hrano in imele odlično oskrbo tako v garderobah kot drugod. Sama sem bila že na marsikateri Diviziji I v drugih državah in tega, kar so imele ekipe na razpolago tu, v Diviziji I še niso doživele. Generalni sekretar avstrijske hokejske zveze Christian Hartl je na direktoratu (sestanek vseh ekip in vodstva organizacijskega odbora, ki je bil po vsaki zadnji tekmi vsakega kroga) celo povedal, da še nikoli ni doživel, da se avstrijski igralci ne bi nad čim pritoževali. Tokrat se niso. Na zadnjem direktoratu, po drugi tretjini zadnje tekme med Slovenijo in Avstrijo, kjer so se določali najboljši igralci prvenstva, smo organizatorji za naše delo poželi aplavz s strani vseh ekip.

Ali obstaja možnost za izpeljavo SP-ja elitne divizije (gledano samo infrastrukturno)? Kakšni bi morali biti ti popravki ali je to "misija nemogoče"?
Možnost obstaja, a bi bilo treba dvorano malce prirediti. Vendar dokler nismo poskusili, nismo mogli vedeti. Zdaj vemo! Dvorana je narejena za manjša igrišča od ledene ploskve, je pa po vsem drugem edinstvena in ponuja veliko boljše možnosti za organizacijo športnega spektakla kot katera koli druga dvorana v Sloveniji. Zdaj ima kakšnih tisoč sedišč slabšo vidnost, vendar, roko na srce, tudi v namensko hokejskih dvoranah se ne vidi celotnega igrišča s prav vsakega kotička. Na primer, če vzamemo Tivoli – tudi tam morate novinarji stati, če želite spremljati tekmo. V primeru naše kandidature za elitno divizijo, ki se zdi iz dneva v dan bolj živa, bomo pač celotno tribuno pod glavno platformo za kamere »žrtvovali« za medije. Bomo pa seveda, če kandidaturo tudi dobimo, morali narediti še nekaj kozmetičnih popravkov.

Neuradno smo razmišljali, kaj bi se dalo izboljšati, in smo prišli do zaključka, da bi morebiti bila rešitev, če bi lahko ledeno ploskev dvignili. A za to je treba izdelati natančne načrte, saj to za seboj potegne tudi avtomobil za čiščenje ledu, odhod in prihod igralcev na led, reševalno vozilo … Zdaj, ko vemo koliko prostora zavzamejo cevi za hlajenje, bi v prihodnje tudi za to našli drugačno rešitev. Organizatorji smo v sodelovanju s podjetjem AST in podjetjem Kota (njihovim predstavnikom v Sloveniji) ter seveda vodstvom zavoda Šport Ljubljana, ki upravlja Areno Stožice, naredili največ, kar smo lahko, da smo to prvenstvo naredili ugodno tako za ekipe kot za gledalce. Naše sodelovanje je bilo več kot odlično in na tem mestu bi se v imenu organizacijskega odbora želela zahvaliti tako zavodu Šport Ljubljana, kot podjetju AST/Kota. Žal mi je, da je bilo nekaj ljudi razočaranih nad vidnostjo, ampak upam, da so razočaranje razblinili uspehi naše reprezentance.

Naj še navedem, da je bilo naše prvenstvo pionirsko tudi z vidika postavitve ledene ploskve, saj še nikjer nihče na svetu ni organiziral celotnega prvenstva na "začasnem ledu", s šestimi treningi in tremi tekmami na dan. Nihče si ni mislil, da lahko led zdrži tak promet. No, zdaj smo jim mi Slovenci dokazali, da je to mogoče, in v prihodnosti pričakujte organiziranje tekmovanj tudi na bolj eksotičnih mestih kot le v hokejskih dvoranah. Led je zdržal in zdaj so vsi, ki so nas pred prvenstvom kritizirali, lahko samo tiho.

Skratka – Stožice so "misija mogoče". Z nekaj popravki, za katere sem prepričana, da jih bomo skupaj z zgoraj omenjenima partnerjema našli.

Ali lahko, prosim, pojasniš oz. razširiš svoj zapis na Facebooku: "zdaj bomo odplačali vse dolgove za nazaj - kolikor jih je še ostalo!!!! , plačali stroške prvenstva in nam bo še ostalo za delo HZS (za razvoj hokeja in delo reprezentanc). Matjaž Rakovec in Dejan Kontrec sta prava rešitelja slovenskega hokeja!"
Hokejska zveza je prvič, od kar pomnim, skozi prvenstvo prišla s pozitivnim proračunom. S tem da je bila organizacija prvenstva v Stožicah v stroškovnem smislu še enkrat večji zalogaj, kot če bi prvenstvo organizirali v Tivoliju. Pred prvenstvom smo stroške natančno razčlenili in predvideli, stroškovnik je zajemal 6 strani drobnega tiska Excelove tabele, pri čemer smo pri prihodkih povsod vzeli tako imenovani črni scenarij. Prav nobeno izmed črnih predvidevanj se ni uresničilo, vsa pričakovanja smo presegli in s pomočjo pokroviteljev ter tudi strogih meril glede dodeljevanja kart (letos namreč ni bilo ali pa izjemno malo primerov, ko smo karte podarjali brezplačno) bomo to prvenstvo uspešno končali tudi finančno. Prodali smo za 30 odstotkov več vstopnic od predvidenega, po naših predvidevanjih in podpisanih pogodbah bomo vse stroške plačali (seveda po izplačilu po pogodbi dogovorjenih sredstev), pa še nam bo ostalo. V nasprotju s prejšnjimi leti proračuna HZS-ja zavoljo prvenstva ne bomo izčrpali in prav noben razvojni ali reprezentančni program ne bo trpel zaradi pomanjkanja sredstev.

Predvidevamo, da nam bo ostalo dovolj denarja, da bomo poplačali tudi preostali del dolgov, ki jih je novo vodstvo podedovalo od prejšnjega. Pri tem morate vedeti, da je 80 odstotkov starih dolgov bilo plačanih že pred prvenstvom! Torej, prvenstvo je bilo uspešno v vseh pogledih. In glede na to, da je to uspelo novemu vodstvu, pod taktirko potrjeno najboljšega slovenskega finančnika Matjaža Rakovca in generalnega sekretarja HZS-ja Dejana Kontreca, z lahkoto trdim, da sta rešitelja slovenskega hokeja.

* prvi SP v Tivoliju je bil sicer namiznoteniško prvenstvo leta 1965, a takrat dvorana še ni bila v celoti dokončana.