36-letni Turco je devet let branil za Dallas, s Starsi se je leta 2008 prebil tudi v finale Zahodne konference, kjer pa je bil Detroit boljši s 4:2 v zmagah. Veljal je za ljubljenca občinstva v Dallasu, izjemen je bil v posredovanjih zunaj gola s palico. Avgusta 2010 je odšel k Chicagu, kjer je bil načrtovan za prvega vratarja, a ga je izrinil Corey Crawford.
Po izpadu Blackhacksow iz lanske končnice je analiziral tekme za NHL Network v oddaji "On The Fly". Tudi v pogovoru v Salzburgu je dokazal, da obvlada delo z mediji. Stari lisjak Pierre Page je hitro videl, da Thomas Höneckl in Joshua Tordjman nista dovolj dobra za naslov v Ligi Ebel, zato je poklical Turca. Proti Tilii Olimpiji ni blestel, plošček je nekajkrat odbil na palico zmajev, tudi vrata je zapustil popolnoma po nepotrebnem.

Kako ste videli tekmo z Olimpijo, ki ste jo dobili po nenavadnem izvajanju kazenskih strelov?
Zelo mi je žal Matije Pintariča, ki je z neverjetnimi paradami držal Olimpijo v igri, potem pa se je zgodila neprijetna stvar pri kazenskih strelih. To je bila tekma za navijače, vratarja zagotovo nisva uživala, trenerja pa seveda tudi ne.
V končnici se boste pomerili s KAC-em.
V Celovcu še nisem igral, veselim se že te tekme. To je veliko rivalstvo. V veliko dvoranah Lige Ebel še nikoli nisem bil, enkrat bi rad prišel tudi v Ljubljano. Proti Olimpiji je bila že prava tekma končnice. V prvi tretjini nismo igrali dobro, potem pa nam je steklo. Zanimiva stvar se je zgodila pri kazenskih strelih. Tekma je bila res prav posebna, zares nenavadna.
Zakaj ste se odločili za prihod v Salzburg?
Nikjer nisem igral, hokej pa igram zelo rad. To je najlepši šport na svetu. Po vsem svetu imam v hokejskih vodah ogromno prijateljev. Eden izmed mojih najboljših je vsekakor Brendan Yarema, ki je igral tudi za Olimpijo. Decembra sem prišel na tekme Evropskega pokala v Salzburg, videl sem urejenost kluba, vse te navijače. Vse skupaj me je zelo pritegnilo. Januarja so me nato povabili k sodelovanju. V nedeljo se začne boj za naslov.
Vaš veliki cilj je naslov prvaka v Ligi Ebel.
Seveda, to je edini cilj. Zaradi tega sem prišel sem. Salzburg je osvojil številne naslove v zadnjih letih, a mene ni bilo zraven.
Kateri je vaš najlepši spomin iz Lige NHL?
Vedno sem zbiral ploščke s tekem, kjer nisem prejel nobenega gola. Manjka mi le en plošček, žal pa se ne morem spomniti, s katere tekme je bil. Najpomembnejši plošček sem dobil na tekmi, ko se mi je rodil prvi otrok. Eden izmed zaposlenih v klubu mi je dejal, da mi bo ta plošček nekega dne veliko pomenil, in res je tako. Hokej ni šport egoistov, igraš za navijače, za prijatelje, sorodnike, ki dihajo s teboj.
Leta 2008 ste v končnici z Dallasom prišli do finala Zahoda. Premagali ste Anaheim in San Jose, obstali pa ste pred Detroitom. Kakšni so spomini na to vašo najboljšo sezono?
Takrat smo prišli daleč, v ključnih tekmah so nas pestile poškodbe, igrati pa smo morali tudi proti izjemnim Red Wingsom. Zares je bilo hudo po porazu, težka noč za vse. Zamudili smo veliko priložnost, saj ne dobiš veliko priložnosti. Zmage v končnici so neprecenljive. Takrat smo imeli sijajno ekipo, dobili smo Brada Richardsa tik pred iztekom roka za prestope igralcev.
Ko se ozrete na vašo kariero v Ligi NHL, ste zadovoljni?
Vsekakor. Nikoli nisem pričakoval, da bom zaigral na najvišji ravni. Nisem bil izbran v prvem krogu nabora. S trdim delom sem se prebil v prvo ekipo Dallasa. Vsako leto sem se izboljšal. Moram pa priznati, da sem razočaran, ko pomislim, da nisem osvojil Stanleyjevega pokala.
Kdo je za vas favorit v letošnji sezoni v Ligi NHL?
Lanska finalista Boston in Vancouver imata zelo močni ekipi. Niso veliko spremenili, vratarja sta odlična. Zelo težko je napovedovati. Sistem Johna Tortorelle je v New Yorku obrodil sadove, Rangersi so med glavnimi kandidati. Počasi bi že bil čas za San Jose.