51-letni trener zmajev je v pogovoru za MMC pojasnil agonijo kluba, ki se je stopnjevala v zadnjih dveh sezonah.
Zajc je prepričan, da bo klub dobil novega generalnega pokrovitelja, zelo se je za klub zavzel tudi župan Zoran Janković. Vodstvo Lige Ebel je postavilo zahtevo, da morajo Ljubljančani do konca februarja poravnati vse obveznosti. V nasprotnem primeru ne bodo igrali v tem tekmovanju v naslednji sezoni.
Olimpija je zadnjič igrala v končnici Lige Ebel v sezoni 2011/12, ko se je prebila vse do polfinala. V zadnjih petih sezonah je ostala brez preboja med najboljšo osmerico. V drugem delu Lige Ebel so Ljubljančani presenetili z 11 točkami, dosegli so štiri zmage in presegli realna pričakovanja. Zdaj jih čaka daljši premor in nato zelo verjetno napet boj z Jeseničani za državni naslov.

V rednem delu Lige Ebel ste zbrali le tri zmage po rednem delu (še šest po podaljšku). V drugem delu ste zmagali štirikrat in v nedeljo nesrečno izgubili proti Beljaku po vodstvu s 4:2. 11 točk je več kot v preteklih dveh sezonah. Kje so razlogi za precej boljše predstave, čeprav je odšlo ogromno hokejistov?
Vsi smo se zavedali, da smo v zelo težkem položaju. Dogovorili smo se, da bomo igrali "na glavo" vsako tekmo. Imamo zelo kompaktno ekipo, ki ni popuščala. Z dobrim delom in nepopustljivostjo na koncu pride nagrada. Nimamo najbolj kakovostne ekipe, imamo pa z naskokom najbolj borbeno moštvo Lige Ebel. To nam priznavajo vsi v ligi. Najboljše tekme smo odigrali v drugem delu, ko je tudi najpomembneje.
Še dodatno so nas podžigala opažanja nekaterih slovenskih novinarjev, ki so se le cinično nasmejali, ko sem na novinarski konferenci pred začetkom drugega dela Lige Ebel povedal, da se bomo borili za končnico. Slišal sem, da so si nekateri mislili, da nisem čisto pri sebi, ko stresam take izjave. Vedel sem, da imamo v garderobi izjemno energijo. Vse skupaj ni bilo dovolj za končnico, a vsi v ligi so se že začeli spraševati, kaj se dogaja v Ljubljani, ko smo nanizali kar nekaj odličnih izidov.
Verjetno največja zmaga je bila v Dornbirnu, kjer niste predtem niti enkrat ugnali buldogov. S 14 igralci ste jih premagali po kazenskih strelih in ravno ti dve točki sta jim zmanjkali v boju za končnico. V izjavi po koncu tiste tekme ste imeli solzne oči.
To je bila res velika zmaga. Najpomembneje je bilo, da smo šli na pot dan prej. Vodstvu kluba sem dal jasno vedeti, da nimamo nobenih možnosti, če gremo na deseturno pot z avtobusom na dan tekme. Bili smo spočiti in odigrali smo odlično. Večji del srečanja smo vodili, na koncu pa nam je pošla sapa, a Dornbirn je bil lahko srečen, da je osvojil točko.
Ste zadovoljni z učinkom tujih hokejistov? Bi si želeli koga zadržati?
Z Jožetom Kovačem sva izbrala prave igralce, zelo sva gledala na značaj posameznika. Nihče ni prišel v Tivoli z željo po zaslužku, saj vsi vedo, kakšen je položaj našega kluba. Ne smem prestrogo ocenjevati tujce, saj so delovali v nenormalnih razmerah. Težko je predvidevati, kako bi se razpletalo, če bi bila izplačila redna.

Med sezono je prišlo do številnih odhodov. Kako vam je uspelo zakrpati vrzeli?
Med sezono je odšlo osem igralcev, večina je bilo nosilcev igre. Na žalost je odšel tudi otrok ljubljanskega hokeja Anže Ropret. Vsi so odšli v slabše lige. Krivi smo si seveda sami, saj nismo izpolnjevali finančnih obveznosti. Če bi vsi fantje ostali, bi naša ekipa vsekakor postala konkurenčna za končnico. Ko smo začeli igrati precej bolje v novembru, so se začeli odhodi. Verjemite, da ni bilo lahko sestaviti ekipe. Tekme so si sledile na dva dni. V garderobi smo se dogovorili, da zunanji svet ne obstaja. Če bi igralci razmišljali o finančnih težavah, ne bi osvojili niti točke. Vsi igralci in tudi strokovni štab so se od prvega dne spopadali s težavami, saj ni šlo nič po načrtu oz. po dogovoru pred sezono.
Dve desetletji ste bili branilec Olimpije, nato tudi pomočnik trenerja in zdaj ste drugič v vlogi glavnega trenerja. Dobro poznate razmere v klubu skozi desetletja. So bile letos najbolj nemogoče razmere v klubu?
Vse skupaj je primerljivo z lansko sezono, a letos je vse skupaj še slabše. Pred začetkom sezone smo si rekli, da se še enkrat ne bomo šli tako. Obljube so bile, da bo letos vse drugače, a praksa je pokazala drugače. Neizplačevanje obveznosti je seveda znova zelo negativno vplivalo na igralce. V garderobi smo se zmenili, da nihče ne bo tarnal, in res so se vsi tega držali. Fantje bodo poplačani za garanje v nenormalnih razmerah. Prepričan sem, da bodo nekateri dobili boljše pogodbe. Če pošteno delaš, se ti v življenju vedno kaj dobrega zgodi.
Organizacija v vašem klubu močno šepa, to se vidi od daleč. Neverjetno malo ljudi skrbi za profesionalni pogon. Trener ima preveč funkcij. Kako boste uredili ustroj kluba?
V takih razmerah ne moreš delovati v nobeni ligi! S fanti smo svetovni prvaki, da smo izpeljali celo sezono. Ne samo, da smo šli skozi pekel in odigrali do konca sezone, ampak smo osvojili najboljše mesto v zadnjih štirih letih v Ligi Ebel.
V načrtu smo imeli zelo nizek proračun, a ga vodstvu ni uspelo realizirati. Celotno sezono smo le improvizirali, v profesionalnem športu pa ni prostora za improvizacijo. Sami smo si krivi, saj nismo bili sposobni prave organizacije v klubu. Veliko je prostora za izboljšavo. Vseeno vidim svetlo prihodnost, saj bomo v kratkem dobili generalnega pokrovitelja. Dobiti moramo novo upravo kluba, okrepil pa se bo tudi marketing. Letos je bil tu pravi pekel, in tega ne bi privoščil prav nikomur.
Upravni odbor kluba je neoperativen. To se ne zgodi niti v kakšnem precej manjšem klubu, ki igra v precej slabši ligi.
Le nekaj ljudi se je odvzalo na klice in na elektronsko pošto predsednika za sestanek. Šlo je za klice iz obupa, in mislim, da je bila to najmanj sabotaža kluba. Tako se ne moremo pogovarjati. To so resne zadeve, tekmujemo v zelo močni ligi. Če ljudje iz upravnega odbora nimajo časa in ne morejo sodelovati, bi to povedali in nihče jih ne bi grdo gledal. Skušali bomo najti nove ljudi.
Zelo dobro ste sodelovali z Jožetom Kovačem, ki je bil vaš pomočnik, poleg tega pa tudi vodja ekipe in športni direktor. Želite si njegovo vrnitev. Je to mogoče?
Jože Kovač je opravil ogromno dela v našem klubu. Vse poteze sva vlekla skupaj. Počutil se je odgovornega, saj je bil vodja ekipe. Bil je potisnjen pred zid in z odstopom je dokazal, da stvari v klubu niso urejene. Je zelo načelen človek. Klicali so ga z vseh mogočih koncev. Zamujala so plačila za opremo, pa plačila najemnin, agenti igralcev so bili jezni. On je vedno odgovarjal na vse klice in dolgo je zdržal pod velikim pritiskom. Vedno je dobrodošel nazaj, vsak klub potrebuje takega človeka.
Dolga leta je bil za vse slabe stvari v klubu "kriv" direktor Matjaž Sekelj. Po njegovem odhodu je stanje še precej slabše. Kako si to razlagate?
Veliko opazk je bilo slišati, da bo z odhodom Seklja vse lažje. Praksa je pokazala, da seveda ni vse tako lahko. Sekelj je bil alfa in omega skoraj četrt stoletja v tem klubu, odgovoren je bil za vse uspehe in neuspehe.
Kako bo po vašem mnenju videti Liga Ebel v naslednji sezoni? Medveščak je skoraj zagotovo zraven, v Ligi KHL ne bo več tekmoval.
Medveščak ima ogromno težav, pridelali so velik dolg v Ligi KHL, še vedno so ostali veliko dolžni iz zadnjih let igranja v Ligi Ebel. Ne bo šlo vse tako enostavno, čeprav je Liga Ebel zelo naklonjena Zagrebu, ki ima velik potencial, tudi navijači množično obiskujejo tekme. Veliko klubov ima težave. Pred kratkim sem se pogovarjal z menedžerjem Beljaka Giuseppejem Mionom, ki mi je potarnal, da niso konkurenčni, čeprav njihov proračun znaša kar 2,8 milijona evrov.
Mi lahko le sanjamo o takem proračunu. Najpomembneje je, da si zastavimo realen proračun in ga tudi realiziramo. Le tako si pridobimo zaupanje igralcev nazaj. Verjamem, da je bilo zelo težko navijačem Olimpije gledati to agonijo kluba. Naveličali so se porazov. Za vsakim dežjem posije sonce, in verjamem, da bodo sadovi prišli v naslednjih sezonah.
Župan Zoran Janković se je vedno zavzemal za rokomet in košarko. Zdaj se je zelo potrudil tudi za vaš klub.
Župan je spoznal naše stanje in heca ni več, zato se je na sestanku maksimalno zavzel. Želi si igranje z Jesenicami v Ligi Ebel, hoče spet pravo rivalstvo. Potrkal je na vest gospodarstvenikov, ki ne podpirajo športa in kulture. Zares se je potrudil, a mi ne smemo biti odvisni le od župana. Ne smemo le prosjačiti po podjetjih, ampak moramo pokazati pravi produkt. Večinski lastniki v močnih podjetjih so zdaj tujci, ki pa zelo dobro živijo in bi lahko nekaj vrnili družbi.
Ekipni športi v Ljubljani so v veliki krizi. Kje so glavni razlogi za številne težave?
Ljubljanski šport je na tleh. To velja tudi za košarko, rokomet in odbojko. Tudi nogometni klub Olimpija bi imel ogromne težave, če ne bi prišel bogati predsednik in prispeval velik vložek.
Mi moramo spremeniti zakon o športu. Pokrovitelji športnih klubov nimajo nobenih ugodnosti. Na Madžarskem so uvedli zakon, ki favorizira osem športov. Pokrovitelji teh športov imajo velike davčne olajšave. Njihov šport je v silovitem razcvetu, delo v mladinskih selekcijah je izjemno. Mi smo edini v Evropi, kjer ne moreš spiti piva na tekmi. Klubi v Avstriji živijo od prodaje piva in klobas. V Linzu imajo več kot dva milijona evorv prihodka samo iz prostora za pomembneže, ki je na vsaki tekmi poln. V Celovcu sem bil velikokrat na tekmi, vedno pojem tudi kakšno klobaso. Tam vsak obiskovalec zapravi vsaj še dodatnih deset evrov za hrano in pijačo. Tu imamo še ogromno rezervo, ta zakon moramo nujno spremeniti.
Kako si razlagate takšen vzpon slovenskega reprezentančnega hokeja (dve zaporedni uvrstitvi na olimpijske igre in pogosto igranje med elito svetovnega hokeja na SP-jih), na drugi strani pa tako silovit padec klubskega hokeja?
Mi smo začeli v skupini C svetovnega hokeja, saj je Jugoslavija podedovala skupino B leta 1991. Igrali smo proti Slovakom, Kazahstancem, Belorusom ... Mednarodna hokejska zveza nam ni šla na roko, vsi so vedeli, da več kot 95 odstotkov jugoslovanskih hokejistov prihaja iz Slovenije. Zaradi razpada Sovjetske zveze je bilo nekaj let nemogoče napredovati iz skupine C. Dolga leta smo se borili in se leta 2001 prvič prebili med elito svetovnega hokeja.
Vsi fantje, ki so zdaj nosilci v slovenski reprezentanci, so igrali v Ligi Ebel ali pa v Nemčiji, Švici, Franciji, na Švedskem in tudi v močni Ligi KHL. Sadove zdaj žanje reprezentanca, ki ima tudi odlično strokovno vodstvo. Velika večina fantov si je izkušnje nabirala v Ligi Ebel, zato sem zagovornik te lige. Večkrat sem slišal ideje, da bi mi lahko igrali v Alpski ligi. Ni res, da ni veliko mladih dobrih hokejistov. Manjkalo je 12 stalnih članov izbrane vrste na turnirju v Katovicah, pa so vskočili mladi in pometli s Poljaki, Italijani in Ukrajinci. Pri Olimpiji je večina igralcev starih manj kot 21 let, z naskokom imamo najmlajšo zasedbo v Ligi Ebel. V Alpski ligi imajo mlajše igralce le pri mladinskih moštvih KAC-a in Salzburga.
Večkrat ste imeli težave s HZS-jem. Dobili ste kazen 4.000 evrov zaradi igranja s preveč tujci v superpokalu. Večkrat se je že preložila finalna tekma slovenskega pokala v Tivoliju.
Hitro bo treba urediti ta odnos. Vse skupaj moramo delati po pameti. Superpokal je bil revijalna tekma, ki je bila organizirana izključno zaradi Jesenic. Oni so imeli finančno korist, saj je bil obisk v Podmežakli zelo dober. Želeli so si odigrati več derbijev. Obe ekipi sta odigrali z najmočnejšo postavo. Nam ta tekma ni prišla prav sredi napornega ritma v Ligi Ebel. Vedno radi igramo proti Jesenicam, a takrat smo imeli tri tekme na teden.
Želeli smo odigrati tekmo v standardni postavi. Nihče ni niti razmišljal o morebitnih omejitvah pri tujcih. Z lahkoto bi odigrali tekmo z enim tujcem manj, a tudi delegat in sodniki niso poznali tega pravila. Namen te tekme je bil promocija hokeja v Sloveniji, zato smo tudi privolili v to srečanje. Preveč je bilo razgretih glav po tem zapletu. Kazen ni bila najbolj posrečena odločitev. Vsi pri HZS-ju poznajo naše finančne težave. Mi za ta denar dobimo 25 palic. Ko si na tleh, te je najlažje udariti. Mislim, da so tudi pri HZS-ju videli, da odločitev ni bila prava. Seveda so morali nekaj ukreniti, saj smo kršili pravilnik, ki pa ga nihče ni prebral pred tekmo.
Zapis Jeseničanov, da je HZS naša podaljšana roka, je bil popolnoma neprimeren. Jeseničani so lahko le hvaležni HZS-ju, ki je ustanovil Team Jesenice in jim pomaga že pet let. Brez pomoči zveze se še danes ne bi igral članski hokej na Jesenicah.
Obeta se dolg premor, nato pa zelo verjetno napet finalni obračun z Jeseničani, ki bodo v tekmovalnem ritmu. Čaka vas težka naloga, da boste prepričali tuje hokejiste o velikem rivalstvu med kluboma. V preteklosti je bilo večkrat zaznati pomanjkanje motiva pri nekaterih tujcih. Kako jih boste prepričali?
Obeta se ena boljših finalnih serij v zadnjih letih. Zdaj imamo le še štiri tujce. Znova imamo dolg premor, ki nam ne gre na roko. Vsem fantom sem dal teden dni odmora. Lahko gredo na krajši dopust, stran od dvorane, posvetijo se lahko družinam. Finale se verjetno ne bo začel marca, kar pomeni, da bomo več kot mesec dni brez težkih tekem.
Premor nam seveda ne koristi, saj hitro padeš ven iz ritma. Reakcija na ledu pade. Treningi so za igralce najbolj moreči. V načrtu imam prijateljske tekme, a to bo zelo težko, saj tekmeci na naši ravni razpustijo ekipo, ko izpadejo iz končnice. Vse ekipe imajo več kot deset tujcev in po koncu sezone želijo znižati stroške. Imam že neke stike s Srbi, Beograjčani si želijo igrati prijateljsko tekmo z nami, a seveda se zavedamo, da to ni ista raven.
Pripravljeni bomo na končnico za državnega prvaka. Finalne tekme so vedno posebne. Najprej se je treba prebiti v finale, ne podcenjujem Celjanov, ki so nas namučili že v polfinalu pokala.
Na Jesenicah se stvari premikajo. Imajo projektno skupino 13 ljudi, ki skrbi za vrnitev kluba v Ligo Ebel, zraven je tudi Tomaž Razingar. Obiskali ste tekmo z Asiagom, ko je bilo kar 3.000 gledalcev. Zelo resno so zastavili.
Za isto mizo so se usedli ljudje, ki sicer ne mislijo isto. Zavedajo se, da se ne bo čisto nič pametnega zgodilo, če bo vsak vlekel v svojo smer. Na Jesenicah so bile tri ali štiri skupine ljudi, ki bi rade prevzele hokej. Končno so se združili. Če si mečeš polena pod noge, vse skupaj nima smisla. Upam, da jim že jeseni uspe preboj v Ligo Ebel, kar pa ni odvisno le od njih. Že v naslednji sezoni si želim derbijev v Ligi Ebel. Alpska liga ni magnet za gledalce. Rekel sem, da je ta liga potop slovenskega hokeja. Dobili so deset tekem zapored, pa je bilo na tekmi 500 gledalcev. Če bi v Ligi Ebel zmagali desetkrat zapored, bi bila Podmežakla razprodana.
Ne predstavljam si, da bi se Kopitar, Jeglič, Sabolič in Tičar razvili v take hokejske ase, če bi igrali v Alpski ligi. V Alpski ligi je stroškov prav tako veliko, potovanja so dolga in ni jih prav veliko manj. Kakovost je v primerjavi z Ligo Ebel precej nižja.
Jeseničani imajo odlično ekipo in lahko osvojijo tudi naslov prvaka Alpske lige. V obračunih z avstrijskimi in italijanskimi klubi seveda navijam za slovensko ekipo. Ogledal sem si tekmo Jesenice – Asiago v Podmežakli. Organizacija je bila res izjemna, vzdušje prav tako. Naredili so pravo akcijo, gledalcev je bilo res veliko. Prišle so legende kluba in številni ugledni gospodarstveniki. Prostor za pomembneže je bil poln, vse skupaj je bilo na ravni Dunaja in Salzburga.
Kakšna je torej rešitev za slovenski hokej?
Idealen scenarij za slovenski hokej sta Jesenice in Olimpija v Ligi Ebel z realnim proračunom. Slovenski reprezentanti igrajo tudi v Ligi MOL, v Franciji, na Danskem in še kje. Plačani so redno, čeprav zaslužki niso bajni. Redna plača je bistvo za vsakega profesionalca. Zelo si želim vrnitev Jesenic in Medveščaka v Ligo Ebel, dvorana bi bila polna in s tem se zavrti celoten krog. Pokrovitelje je nato lažje iskati.
Triglav, Celje in Slavija bi morali igrati v Alpski ligi z mladimi igralci, a to trenutno ni izvedljivo. Alpska liga je liga za razvoj, mladi igralci se kalijo v "power playu" in v igri z igralcem manj. V stranskih vlogah mladi igralci nikoli ne bodo dozoreli. Mi si takih igralcev, kot je bil Todd Elik, ne moremo privoščiti. Narediti moramo svoje zvezdnike. Včasih so navijači poznali vse igralce Olimpije, zdaj pa poznajo le še nekatere starejše nosilce igre.
Nikoli ni prepozno. Robert Sabolič ni bil v reprezentančnih selekcijah do 18 let, hitro so ga mnogi odpisali. Takratni trener na Jesenicah Mike Posma je dal priložnost mladim upom in kariere Tičarja, Jegliča in Saboliča so šle strmo navzgor. Liga Ebel letos prvič na listi skavtov iz Lige NHL, kar govori o kakovosti tekmovanja.