V najnovejši epizodi podkasta Tour 202 je poudarila, da je iz motivacijskih razlogov potrebovala spremembo in v pogovorih z belgijsko zasedbo je takoj dobila dober občutek.

V novem dresu je 28-letna slovenska poklicna kolesarka že odpeljala prvo dirko po Združenih arabskih emiratih, ki je bila primarno namenjena medsebojnemu spoznavanju ekipe, saj se pravi značaji kolesark ali kolesarjev pokažejo šele na dirkah, na zimskih pripravah jih ni mogoče povsem oceniti. Dirka je bila živčna zaradi vetra, česar več tednov vnaprej ni mogla predvideti, ko se je odločala za vstop v sezono med Emirati in Valencio. Vseeno je zadovoljna z vtisom, ki ga je dobila o ekipi na prvi dirki.

Najprej o tem, zakaj ste se odločili za spremembo okolja?
Štiri leta sem bila v ekipi Liv AlUla Jayco. Tam so me naučili ogromno, pravzaprav vsega, kar zadeva dirkanje. Potem pa sem dobila občutek, da je prišel čas, da malo pogledam še, kaj obstaja zunaj te ekipe. Med debato o olimpijskih igrah sem ugotovila, da nisem več najmlajša in da ne vem, koliko časa bom še lahko napadala vrh. V pogovoru z novo ekipo sem dobila dober občutek, in to me je napeljalo, da zamenjam.

Kakšen je bil prehod in kje so glavne razlike?
Najbolj me je bilo strah tega, da sem prišla med same nove ljudi. Nikogar nisem poznala, le ena ekipna kolegica iz Jayca je prišla z mano. Iz znanega in udobnega sem prišla v okolje, kjer je bilo treba začeti nova poznanstva, oblikovati nove odnose. Vseeno pa je bilo tokrat bistveno lažje kot takrat, ko sem prišla v avstralsko ekipo. Takrat sem bila mlajša, manj izkušena. Nisem vedela, kako jim kaj povedati, kako se postaviti zase. Vseeno je bil prestop tokrat precej bolj samozavesten.

Ko ste se z agentom odločali med ponudbami, kaj je odločilo? Plača ali to, kaj lahko v ekipi pridobite po strokovni plati? In kako pomembno vlogo vam lahko ponudijo?
Iskreno povedano, v najinem gospodinjstvu s Tadejem moja plača seveda ni najbolj pomembna stvar. Plačo imam praktično enako kot prej. Pomembno je bilo, da pridem v okolje, kjer se bom dobro počutila in da bom kolesarila z veseljem. Moj agent vedno poudarja: Če bo Urška srečna, bo srečen Tadej. Če bo srečen Tadej, bo srečno celotno kolesarstvo. Vlogo je odigralo to, da v novi ekipi verjamejo vame in v moje zmožnosti. Vidijo neke nove stvari, ki jih v prejšnji ekipi niso. Po štirih letih te vsak delodajalec popredalčka. To je verjetno enako v vseh podjetjih, ne samo v kolesarskih ekipah. To, da so me v novi ekipi videli drugače, me je premamilo.

Lepa zgodbica z agentom. Če skrajšamo: Če je Urška srečna, je srečno kolesarstvo …
Ampak to pa potem že zveni povsem drugače (smeh). Pač tako se radi pošalimo z najinim menedžerjem.

Tudi največje zvezdnice, kot so Demi Vollering, Elisa Longo Borghini, Marlene Reusser, so se odločile za menjavo ekip. Ali menite, da gre za enake razloge, da nove ekipe bolj verjamejo vanje?
To so kolesarke, ki so vajene zmagovati. Iščejo kar najboljše razmere, da bi jim to še naprej uspevalo. Če začutijo, da so v ekipi še druge kolesarke, ki so prav tako sposobne zmagovati, potem začnejo razmišljati, da bi bilo dobro zamenjati okolje. Priti tja, kjer bo spet vse osredotočeno nanje. Mislim, da je bil v omenjenih primerih to eden glavnih razlogov. Druga stvar pa je, da se pogodbe zvišujejo tudi v ženskem kolesarstvu. Ne dvomim, da je katero od njih premamila tudi večja finančna ponudba. Nikoli ne veš, kako dolga bo tvoja kariera. Zagrabiš priložnost, ko jo lahko.

Kako je prišlo do ideje, da ustanovite sestrsko ekipo Pogi Teama? Zaživela je ekipa Pika Team, ki bo skrbela za razvoj mladih kolesark.
Obema s Tadejem se nama je zdelo, da je treba nekaj narediti tudi na področju ženskega kolesarstva. Vsi uspehi naših fantov – Tadeja, Primoža, Mateja, Luke, Jana itd. – so naredili velik "bum" v slovenskem prostoru. Ampak pri ženskah se to ne pozna. Morda si kakšna punca več želi na kolo, ampak nimamo nekega sistemskega delovanja. S Tadejem sva si želela, da bi aktivno poiskali kakšen talent v ženskem kolesarstvu, tako kot to počne Pogi Team. Na začetku sem bila skeptična, ali bi tej ekipi posodila svoj vzdevek, ker nisem dovolj velika zvezda, ampak potem se mi je zazdelo, da kar lepo sodi skupaj Pogi in Pika Team. In da ni pomembno, kakšni so moji rezultati, ampak kaj lahko kolesarstvu vrnem. In delim z mladimi puncami izkušnje.

V državni reprezentanci pa je vršilka dolžnosti selektorice postala Mia Radotić, s katero sta bili klubski kolegici pri BTC City Ljubljana. Ste veseli te spremembe po tem, kar se je dogajalo lani v povezavi z olimpijskimi igrami?
Ravno pred dnevi me je poklicala glede načrtov za svetovno in evropsko prvenstvo. Moram proučiti predvsem, katero vožnjo na čas odpeljati, katero izpustiti. Vem, da se je letos za selektorsko mesto prijavilo kar precej kandidatov in moja želja je, da to ni bila le borba za stolček, ampak da bo Mia zdaj to vodila, kot si me zaslužimo. Ko je bila kolesarka, je bila vročekrvna, v sprintih vedno pripravljena iti na nož. Upam, da se bo v tem slogu postavljala tudi za nas.