Po deževni soboti so bile na zadnjo avgustovsko nedeljo v pravi poletni pripeki vse oči domače javnosti in tekmecev uprte v lanskega junaka Toura, ki je 14 dni nosil majico vodilnega ter sprožil narodno evforijo. Že ob objavi profila 2. etape je bilo mogoče sklepati, da je sestavljena po okusu in sposobnostih predvsem enega moža.

V spomin junija umrlemu očetu
"Zmago želim posvetiti svojemu očetu, ki mi je bil tako pri srcu," je Julian Alaphilippe poudaril glavni motiv, ki ga je gnal ob napadu na zadnji prelaz štirih poti (Quatre Chemins) med Nico in Villefranchom ter med jurišem proti cilju na znameniti Angleški promenadi.

V cilju se je Loulou sesedel v solzah, saj je bila to njegova prva zmaga, odkar je konec junija po večletni težki bolezni umrl njegov oče Jo Alaphilippe. Glasbenik, ki ga je usmeril v kolesarstvo, saj je bil to edini šport, ki ga je vsaj poznal kot njemu ljubo sredstvo prevoza.

Sorodna novica Alaphilippu po uspešnem napadu etapna zmaga in rumena majica

Nazadnje zmagal lani v kronometru v Pauju
"Vedno je nekaj posebnega zmagati na Touru in letos je posebno leto. Nisem zmagal že vse od začetka sezone. Trdo sem delal in ostal zbran ter resen kljub težkim časom," je v cilju pripovedoval Alaphilippe, ki je na 31. profesionalno zmago čakal kar 13 mesecev. Na spomeniku Milano‒Sanremo je bil prekratek za pol kolesa, na državnem prvenstvu je bil bronast, tretji v 4. etapi Dofineje, tudi na Pariz‒Nica in Po Kolumbiji kljub napadom ni uspel slaviti. Za primerjavo: v letu 2019 je do začetka Toura zbral kar 10 zmag!

Nazadnje je bil na dirki najboljši na spektakularnem razgibanem kronometru v Pauju v 13. etapi lanske Dirke po Franciji. A bolj kot v Pau so se v Nici vračali občutki iz Eperneyja, ko je z napadom v vinogradih prišel do zmage in skupnega vodstva v lanski 3. etapi. Letos pa brkati mož iz Saint-Amand-Montronda v osrčju Francije vodi že po 2. etapi ...

Sorodna novica Uvodna drsalnica nagnala karavani strah v kosti

Uspešen že na prvi od štirih njegovih etap
Pred prestavljeno 107. dirko po Franciji je Alaphilippe kot papagaj ponavljal, da ne bo dirkal na skupno zmago, četudi so trasa in profili doživeli vueltizacijo ravno po njegovem okusu. A Francoz ni zanikal želje obleči rumeno majico in jo nato braniti, kolikor dolgo se bo dalo. V intervjujih za domačo javnost pred dirko je omenil štiri etape, kjer upa na uspeh: 2. v Nici, 8. etapo ‒ prvo v Pirenejih, 13. po njegovem domačem Centralnem masivu in 18. v Alpah.

V letih 2018 in 2019 dobil po dve etapi Toura
Skupno je prišel do pete etapne zmage na Dirki po Franciji: z dvema v letu 2018 je osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca, z dvema lani je sprožil evforijo, zaradi katere so Francozi sanjali, da bodo po letu 1985 le dočakali domačega zmagovalca na Elizeijskih poljanah v Parizu. Za zdaj tega ne omenja nihče, vsi so presrečni, da se v teh koronskih časih obujajo vsaj občutki izpred obveznega nošenja mask v javnosti, ohranjanja fizične razdalje in strahu pred koronavirusom.

"Rumeno majico je treba spoštovati"
A ob ciljnih vzponih v 4. in 6. etapi so se v televizijskih analizah Francozi spraševali in nato zatrjevali, da je Alaphilippe sposoben zadržati rumeno majico vodilnega vse do konca tedna in dveh etap v Pirenejih. "Rumeno majico je treba spoštovati in branil jo bom do zadnjega," je namene potrdil francoski ljubljenec, ki se bo znova gnal iz dneva v dan in s tem krepil upanje v čudež ‒ francosko zmago na največji kolesarski dirki na svetu, ki poteka na njihovih cestah.

"Prosil sem ekipo, da res močno odpelje zaključek pred vzponom, saj je bilo v glavnini še veliko kolesarjev. Nato sem napadel, nisem se prav veliko spraševal, dal sem vse od sebe, saj nisem imel česa izgubiti," je Alaphilippe opisal odločilni napad 13 km pred ciljem, ko je Deceuninck QuickStep izstrelil svojega aduta. Med dvotretjinsko ponovljenim vzponom na prelaz Eze sta mu lahko sledila le mladi Švicar Marc Hirschi (Sunweb) in Adam Yates (Mitchelton Scott).

Dve napakici preprečili Hirschiju senzacijo
Če je Britanec pobral 8 odbitnih sekund na vrhu prelaza, je bil v šprintu nekonkurenčen, zato pa bi skoraj 22-letni Švicar ugnal Francoza. Hirschi je bil malce prekratek, svetovni prvak do 23 let je naredil dve napakici: 700 m pred ciljem je naredil še en požirek, v trenutku, ko je Alaphilippe začel šprintati, pa je zrl v drugo smer proti Yatsu.

"Malo sta se skušala poigrati z mojimi živci. Na koncu je Yates dobro sodeloval, sam sem skušal držati napad vse do hudičevega jezika, saj je zelo močno pihalo v prsi," je pomemben dejavnik zaključka izpostavil Alaphilippe in zakaj je trojico glavnina skorajda ujela na ciljni črti. Na koncu pa je še pristavil: "Kako dober občutek. Pogrešal sem zmagovanje."

Po Dumoulinovem padcu Jumbo Visma izpustila narekovanje ritma
Do Alaphillipovega napada na začetku zadnjega vzpona je Jumbo Visma znova nadzirala potek etape, pri čemer je močno omrtvila akcijo na vzponih 1. kategorije Colmiane in Turini. Nizozemska ekipa je nato prepustila razplet drugim, a najbrž zato, ker je drugi kapetan Tom Dumoulin padel. "Neumna nesreča. Pogledal sem čez levo ramo, v tistem trenutku pa je pred mene prišel Kwiatkowski, in preden sem vedel, sem bil že na tleh. Samo malo sem se udaril v koleno, a me nič ne boli," je zaplet opisal Nizozemec.

Posledično so morali žrtvovati pomočnike, da so pripeljali Dumoulina nazaj v skupino, sočasno pa so popustili pri narekovanju ritma, kar je izkoristil Deceuninck QuickStep za svoj načrt z Alaphilippom. "Tomova nesreča je bila smola za nas, posledično smo izgubili Wouta van Aerta, ki mu je šel pomagat. Načrt je bil, da Roglič in Dumolin zaključita v prvi skupini, kar nam je uspelo. Nadzirali smo etapo, ne da bi delali kaj norega," je taktični izkupiček opisal športni direktor Frans Maassen.

Pogačar ni sledil napadu, zato pa šprintal
Razburljiva nedelja je bila za Tadejem Pogačarjem. Med spustom s Turinija se mu je predrla sprednja guma. Na ozki cesti ga je reševal rojak in prvi pomočnik pri UAE Emirates Jan Polanc, s katerim sta, kakor hitro se je dalo, zamenjala prednji kolesi, saj so bila spremljevalna vozila predaleč zadaj. Nato je moral Pogačar nadomestiti več kot minuto zaostanka za glavnino.

Vse jasno pri emiratih: Aru že izgubil 2 minuti
"Težek dan. Na prvem vzponu smo narekovali ritem. V zaključku sem skušal biti v ospredju in slediti napadom. A se na zadnjem vzponu nisem počutil zelo dobro in sem ostal v glavnini, na koncu pa šel v šprint, da bi prišel med deset," je dejal Pogačar, ki si je priboril 8. mesto in s tem napredovanje v skupnem seštevku na že visoko 5. mesto, kjer kot velika večina kapetanov ‒ tudi Primož Roglič ‒ za Alaphillipom zaostaja za 17 sekund. Zato pa je konec pretvarjanja za emirate, kdo je resnično njihov prvi mož ekipe. Papirnati sokapetan Fabio Aru je namreč zaostal 2:09 in je bil med redkimi poraženci dneva.

Martinez po dveh padcih predaja kapetanski trak
Največji osmoljenec je bil sicer zmagovalec nedavne Dirke po Dofineji Daniel Martinez (EF Pro). Kolumbijec je kar dvakrat padel, drugič težje, in ob zaostanku 3:38 je konec njegovih ambicij za skupno uvrstitev, zlasti ker sta njegova rojaka in ekipna sokapetana Rigoberto Uran in Sergio Higuita del skupine 31 kolesarjev z zaostankom 17 sekund. Od predvidenih kandidatov za višja mesta v skupnem seštevku so slab dan imeli še Domenico Pozzovivo (NTT), Ilnur Zakarin (CCC), Warren Barguil (Arkea Samsic).

Dan zatišja pred prvim ciljnim vzponom po sledeh Ocane
V ponedeljek Tour vendarle zapušča Nico in se podaja v Provanso v Sisteron. Zaradi ravninskih 50 km v zaključku je 3. etapa obveljala kot šprinterska, a predtem bodo morali premagati kar 3000 višinskih metrov ‒ v nedeljo jih je bilo 4000. V igri za rumeno se pričakuje zatišje, saj torek prinaša ciljni vzpon na smučišče Orcieres-Merlette, kjer je leta 1971 Luis Ocana skoraj za devet minut premagal Eddyja Merckxa.