19. maja leta 2001 se je začela 84. Dirka po Italiji, na kateri je nastopilo kar šest slovenskih kolesarjev: Martin Hvastija, Gorazd Štangelj, Uroš Murn, Andrej Hauptman, Zoran Klemenčič in debitant na največjih tritedenskih dirkah Tadej Valjavec. 10. etapa se je končala v Ljubljani, 11. pa začela na Bledu. Seveda je šel Giro že prej kdaj po slovenskem ozemlju (leta 1994 denimo z Valterjem Bončo), a izvedba leta 2001 je bila za Slovence nekaj posebnega ravno zaradi tako množične udeležbe slovenskih legionarjev.

Slovence je Giro vedno vznemiril in privlačil
"Čez slovensko ozemlje je Giro šel že leta 1922, moji prvi spomini pa sežejo v leto 1971, ko je Giro šel tudi skozi moj rodni Col. Vedno je bil odziv gledalcev izjemen in ob trasi se je vedno zbralo na desettisoče ljudi. Nič drugače ni bilo pred 20 leti, ko se je pravi špalir gledalcev začel že ob vstopu v Ljubljano na Viču, na obeh straneh ceste se jih je trlo vse do ciljne črte pred Tivolijem," se Gira 2001 spominja komentator kolesarskih dirk na TV SLO Tomaž Kovšca, ki je bil uvodnih nekaj dni s snemalcem in montažerjem na prizorišču dogajanja.

Pantaniju največji aplavz
Na štartu v Pescari in še na nekaterih etapah je bil z ekipo TV SLO na prizorišču tudi MMC oziroma takratni Teletekst in nastalo je nekaj posnetkov (video spodaj) s predstavitve ekip (pri ekipi Tacconi Sport-Vini Caldirola lahko opazite Andreja Hauptmana in Zorana Klemenčiča), pogovora Tomaža Kovšce z Mariem Cipollinijem, na uvodnem prologu v Pescari smo ujeli štart Jana Ullricha in ‒ ob velikem navdušenju navijačev ‒ velikega zvezdnika Marca Pantanija (oba takrat še brez čelade), na posnetku so tudi utrinki gorske 13. etape s ciljem na prelazu Pordoi.

Teletekst prvi sporočal, kako uspešni so bili Slovenci
Bilo so to drugi časi, na spletu pa skorajda še nihče ni bral novic, zato je bil Teletekst pomemben vir informacij. Po vsaki etapi je bila tako glavna naloga, da se čim prej sporoči uvrstitve slovenskih tekmovalcev na posameznih etapah. V medijskem središču prav veliko računalnikov, na katerih so bili rezultati, ni bilo, zato so italijanski novinarji kdaj zavijali z očmi, ko smo na razpredelnici iskali vseh šest Slovencev, ki pa so kar nekajkrat opozorili nase. Šprinter Zoran Klemenčič je na 12. etapi z 2. mestom postavil do tedaj najboljšo slovensko uvrstitev na Giru.

Dolgo je bilo treba čakati na veliko etapno zmago
"Takrat naši kolesarji v tujih ekipah preprosto še niso dobivali priložnosti. Bili so v vlogi pomočnikov. Počakati je bilo treba na res izjemne posameznike, ki so prepričali, in so končno dobili priložnost," Kovšca odgovarja na vprašanje, zakaj je bilo treba vse do leta 2009 (Borut Božič, Vuelta) čakati na slovensko etapno zmago na velikem odru. Do takrat smo slovenski novinarji le željno opazovali največje zvezdnike. Kovšca: "V spominu mi je ostal pogovor z Indurainom leta 1994. S Pantanijem sem opravil intervju na predstavitvi Gira leta 2001. Takrat je bil na vrhuncu svoje popularnosti."

Pirat ni bil več pripravljen za velike dosežke
Marco Pantani je v 90. letih zaznamoval svetovno kolesarstvo, blestel je predvsem leta 1998, ko je bil za zdaj zadnji kolesar z dvojčkom Giro-Tour. Kakšen kulten status je imel "Il Pirata", je bilo na Giru 2001 vidno predvsem na jugu Italije. Kjer koli se je pojavil, je povzročil evforijo, varnostniki so imeli veliko dela, da so odganjali njegove privržence. A njegova forma ni bila več prava, na kraljevski 13. etapi je odpadel na vzponu na Fedaio in želja, da bo zadnji teden v igri za rožnato majico, ni bila več uresničljiva. Cilja v Milanu niti ni videl, pred 18. etapo je odstopil.

Peron trikrat lezel iz grmovja
Tadej Valjavec se spominja, kako je imel Pantani težave že na začetku dirke: "V prvi etapi je padel na gorskem cilju, ko je zašprintal, a ga je spodneslo. Tista etapa je terjala ogromno padcev, to je bilo noro, po tako spolzkih cestah nisem vozil nikoli prej ne pozneje. Tašča je bila ravno takrat v bolnišnici in je gledala prenos. Morali so ugasniti televizor, ker ji je pritisk močno narasel. Na zadnjem spustu sem peljal zelo počasi. Moj moštveni kolega pri ekipi Fassa Bortolo Andrea Peron je trikrat lezel iz grmovja."

Friga zaradi dopinga izključili z dirke
Valjavec je bil pri ekipi Fassa Bortolo zadolžen za pomoč Dariu Frigu. "V eni od etap sem cel dan vlekel, bil sem zadnji pomočnik Daria Friga, dobro se spomnim, da sem bil močno izmučen in da sem naslednji dan komaj prišel v cilj." Frigo je bil v dneh do kraljevske etape na Pordoi še v "maglia rosa", na koncu pa je klavrno končal. Pred predzadnjo etapo, ko je bil drugi v skupnem seštevku, ga je namreč njegovo moštvo zaradi dopinga izključilo z dirke. Junak 84. Gira je bil Gilberto Simoni, ki je uspeh ponovil tudi leta 2003.

Cipolliniju vrgel bidon v glavo
Valjavec je, potem ko je leta 1999 dobil "Baby Giro", že pred debijem na velikem prizorišču spoznal nekatere kolesarske zvezdnike. "Ko sem bil vabljen na podelitev italijanskih kolesarskih nagrad, je do mene pristopil Cipollini. Bil sem šokiran in brez besed, ko je mi je rekel: 'Sem slišal, da si zmagal na Baby Giru.' On je užival veliko spoštovanje, če je določil, da se bomo peljali počasi, nihče ni drznil ugovarjati. Na Dirki po Trentinu sem pred klancem odvrgel poln bidon, po nesreči je priletel Cipolliniju v glavo. 'Kdo je bil to?', je zavpil Cipollini. Vsi so pokazali name. Zmrznil sem, mislil, da je z mano konec, pa mi je samo malo zažugal."

Nesrečna usoda junaka ljubljanske etape
Nazaj k Dirki po Italiji 2001, ki je dva dni gostovala v Sloveniji. Valjavec: "Na poti proti Ljubljani je bilo ob cesti ogromno ljudi, prav tako tudi na cilju. Za nas je bil to super občutek. Tudi naslednji dan na Bledu je bilo nepozabno, tam je bilo veliko mojih navijačev iz Besnice." Giro 2001 pa prikliče tudi enega najbolj žalostnih trenutkov njegove kariere: "Etapo s ciljem v Ljubljani je dobil Denis Zanette. Naslednje leto je prestopil v našo ekipo, januarja 2003 pa med obiskom zobozdravnika nenadoma umrl pri 32 letih. Grozno je bilo, spomnim se, da je šla naša ekipa takrat na pogreb."