Hvastija, ki je imel dolgo kariero profesionalnega kolesarja in je vozil vse tri največje dirke, zdaj pa je selektor mlajših članov, je v pogovoru za MMC pojasnil, zakaj je lahko Froomu uspel takšen preobrat, potem ko ga po prvih dveh tednih dirkanja nihče več ni štel niti za kandidata za zmagovalni oder.
101. Dirka po Italiji je postregla z izjemnim preobratom v zadnjem tednu. Smo v sodobni zgodovini kolesarstva kdaj spremljali tako napet "Grand Tour"?
Giro je vedno zanimiv, je pa res, da zadnji najbolj ostane v spominu. Spomnite se, kako je pred dvema letoma zmagal Vincenzo Nibali, čeprav ni obrnil stvari tako na glavo kot letos Froome.
Kako komentirate Froomovo izjemno zmago?
Dejstvo je, da je kolesar svetovnega razreda. Zmagal je štiri Toure in eno Vuelto (z zvezdico zaradi pozitivnega dopinškega testa), zraven pa še kopico drugih dirk. Letos je imel težko zimo z vsemi težavami ... Zagotovo na Giro ni prišel 100-odstotno pripravljen, ampak – v zadnjem tednu je bil najmočnejši in to šteje.
Ta njegov beg v kraljevski etapi je vse osupnil. Voziti 80 km in priti v cilj tri minute pred prvim zasledovalcem je enostavno neverjetno!
Narediti takšno stvar, kot jo je naredil Froome, si moraš najprej upati, potem pa to še izpeljati. On je naredil oboje. Res pa je, da je bila trasa etape ravno pravšnja za takšen podvig. Najtežji klanec celotne dirke je bil na sredini etape.
Vi ste ga nekoč že vozili, kajne?
Da, leta 1999. Takrat je bil še dež. Res neugoden klanec, zadnjih 8 ali 9 km je še makadam. Pričakoval sem, da bo to odločilen klanec, ker gre za idealen teren za preobrate. Je pa res, da je bilo do cilja še daleč. Froome ni imel izbire. Moral je napasti. Do zdaj še ni bil v takšnem položaju, da bi lovil zaostanek. Pomembno je, da so že njegovi pomočniki zlomili Simona Yatesa. Edini resni nasprotnik je bil na koncu lanski zmagovalec Tom Dumoulin. Ob vzponu na prelaz Finestre je bil to boj mož na moža. Domuolin ni mogel slediti. Froome sicer niti na tem klancu niti na naslednjih ni naredil takšne razlike, ampak je največjo razliko naredil ob vožnji po klancu navzdol. Taktično mu je uspela popolna etapa.
Mar ni osupljivo, da nekomu v takšni konkurenci uspe nekaj tako veličastnega?
Saj niti ni bil svetlobna leta močnejši od ostalih, ampak predvsem bolj prepričan o sebi, bolj pogumen. Bil je pravi trenutek na pravem mestu. Kot sem že rekel, je imel tudi ekipo, ki je zlomila Yatesa. In morda kdo ni opazil: vsake štiri kilometre je bil ob cesti nekdo iz njegove ekipe, ki mu je dostavljal hrano in pijačo. V vsakem klancu je imel tri ali štiri maserje. V treh urah samostojne vožnje lahko hitro ostaneš brez hrane in vode, a Froome je imel maserje po celotni trasi. Očitno so pri Skyju vse načrtovali naprej. Ko vse to sestaviš, Froome ni bil neskončno boljši, ampak enostavno bolj odločen, ekipa pa bolje pripravljena.
Prva dva tedna ni dajal vtisa, da lahko računa na rožnato majico, potem pa preobrat v ključnem trenutku. To ni bil tisti Froome, kot smo ga bili vajeni ...
Tudi meni ni bilo več všeč, kako je Froome v preteklih letih zmagoval dirke. Sistematičen pristop, branjenje minimalne prednosti, kar je prineslo nezanimive dirke. To, kar je zdaj naredil, ga kaže v drugi luči. Ne pozabimo, da je pred začetkom Gira doživel padec, kar je pomenilo en teden slabega spanja, to pa prinese hude težave. Marsikdo bi šel domov. Dva tedna je nihal, zaostajal, sicer dobil Zoncolan, a naslednji dan spet zaostal.
Kot ste že omenili – na teh dirkah moraš biti enostavno najmočnejši ravno zadnji teden ...
To je kakovost tritedenskih dirk. Zato mnogi pravijo: bognedaj, da jih skrajšajo. Tretji teden dela razliko med osli in dirkalnimi konji.
Simon Yates je v tem primeru izpadel kot osel. Do kronometra je na trenutke že smešil konkurenco, a nato se je zlomil.
Tudi jaz sem po kronometru verjel, da je vsega konec, ker je Yates konkurenco na klancih pustil zadaj, kadar si je to zaželel. A očitno je plačal davek mladosti in neizkušenosti. Yates bo še zmagoval velike dirke, to verjamem, a tokrat ni zmagal. Zakaj? Ker je preveč kazal mišice prva dva tedna, na vsakem klancu je poskušal narediti nekaj malega razlike, a na koncu se je izkazalo, da vse skupaj ni bilo dovolj. Potrošil je preveč energije.
Je torej delal napake, morda tudi taktične?
Ne bi rekel. Enostavno ni zdržal. Čez nekaj let bo. Dirkal je na edini možni način. Vedel je, da mora v primerjavi s kronometristi, kot sta Dumoulin in Froome, pridobiti čim več prednosti pred vožnjo na čas. Dirka mu je bila pisana na kožo. Vse je naredil prav, vendar ni zdržal.
Bo Chris Froome tudi na Dirki po Franciji prvi favorit za zmago, ali pa ga je italijanski krog preveč izčrpal?
Frooma bo prej dotolklo kaj drugega. Giro mu je dal kvečjemu dodatnih moči. Na dirko ni prišel stoodstotno pripravljen. Ni bil v formi. Na Touru se zna zgoditi, da bo bolje pripravljen. Kaj mu jemlje energijo, vemo ...
Je prav, da lahko kljub dopinškemu primeru še vedno dirka?
Poglejmo pravila. Froomu so dokazali preveliko količino salbutamola v urinu. Prvič, salbutamol je prepovedana substanca, ki je dovoljena pod določenimi pogoji. Te pogoje Froome izpolnjuje, je pa res, da je prekoračil količino. V štartu njegov test z Vuelte ni pozitiven, ampak je na začetku dobil zahtevek za pojasnilo teh nepravilnosti. Dokler Froome tega ne pojasni, zadeva ne bi smela priti v javnost. Že to, da se o tem pogovarjamo, je narobe. Zadevo so v javnost decembra spravili francoski in angleški novinarji, ki so dobili notranje informacije, in to ni prav. Pojasnjevanje takšnega primera traja eno leto. Tega ne more dokazati čez noč. Zadeva bi morala biti še interna. Če ga ekipa ne suspendira, lahko dirka naprej. Po tej plati je pravnoformalno nedolžen.
Toda, pojavlja se moralna dilema!
Seveda, če so informacije že prišle v javnost, se takoj lahko vprašamo, kako lahko dirka. V Franciji mu bo težje kot v Italiji, kjer ni imel težav. Nisem videl žal geste proti njemu od milijonov gledalcev ob cesti. V Franciji bo drugače. Ozadje je širše. Froome je Tour zamoril. Serijsko ga zmaguje na vedno isti način. Na Touru ga gledalci ne marajo več.
Slovensko kolesarstvo je nadaljevalo niz etapnih zmag na Giru. Tokrat je uspelo Mateju Mohoriču. Kako komentirate njegovo dirkanje?
Mateju je uspel fenomenalen Giro, to je jasno. Ne le zato, ker je dobil etapo, ampak tudi zato, ker je dokazal, da je lahko po vsakem spustu v ospredju, ker je v šprintih zraven in ker je bil v klanec večkrat zadnji pomočnik Pozzoviva. Skratka, govorimo lahko o superlativih. Verjamem, da bi v ekipi, ki ne bi imela kandidata za visoko skupno uvrstitev, naredil še več.
Ko ste vi dirkali, je bil cilj Dirke po Italiji vedno v Milanu. Tokrat so kolesarji maraton končali v Rimu, ki pa ni najbolj prijazen kolesarjem ...
Videti je spektakularno, ampak Rim ni vozen za skupino 150 kolesarjev. Vsako leto sem tam z mlajšimi člani na dirki GP della Liberazione in del trase je isti. Še dobro, da so se organizatorji odločili za parado ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje