esila v drugo polovico. Slovenski nastopi na rožnatem italijanskem krogu pa že dolgo niso bili tako uspešni kot so letošnji.

Trije slovenski predstavniki zares skrbijo za lepo podobo našega kolesarskega športa pri zahodnih sosedih.

Obilo generacij slovenskih kolesarjev se je v zadnjih treh desetletjih preizkušalo na tujem. V elitni druščini ali pa v moštvih nekaj nižje kvalitete, kar pa ne pomeni, da se ne morejo prebiti na sam vrh. Prav včeraj so to v 10. etapi potrdili v največji meri anonimneži, ki so sprinterjem ukradli pravi festival. Sprinterji so že ob predstavitvi letošnje trase zmigovali z rameni, češ, saj je za nas le nekaj malega etap. Nikakor pa ne več kot šest, kar je seveda manj kot tretjina vseh tistih, ki jih ponujajo tritedenske dirke – ob Giru še Tour in Vuelta.

Toda trend italijanske kolesarske pentlje je že nekaj let usmerjen v drugo smer. Konec koncev so časi Maria Cippolinija in Alessandra Petacchija v največji meri mimo. To seveda ne pomeni, da v Italiji nimajo odličnih sprinterjev, toda očitno so se vodilni odločili drugače in traso pripravijo za tiste, ki lahko računajo na končno zmago. Ob letošnjem profilu so mnogi že tarnali, da je po višinskih metrih in razgibanosti Giro že prehitel Tour. Tudi obe etapi, ki smo ju spremljali ob koncu prejšnjega tedna, sta kazali v to smer, vsekakor pa imajo organizatorji škarje in platno v svojih rokah.

Ob vsem izbirajo tudi kraje, ki za posamezne štarte ali cilje ponudijo največ. Gneča je pri tem precej manjša in tudi vložek kot na Touru, gre pa še vedno za zelo visoke vložke. Odgovorni običajno razmišljajo v smeri, da je to denar, ki ga vlagajo v reklamo, da bodo ljudje prišli v njihovo mesto in večina pravi, da se vsak vloženi evro v Giro zelo hitro povrne.

Na letošnji pentlji smo lahko na slovenske nastope lahko več kot ponosni. Vsi trije Grega Bole, Luka Mezgec in Jan Polanc so že opozorili nase. Še najbolj najmlajši, ki je nekaj dni celo vozil majico vodilnega na gorskih ciljih in dobil etapo pred tednom dni v Abetoneju. To pa veliko njegovega mesta pri Lampreju ni spremenilo. Še vedno imata pri lovljenju čim višjega mesta v skupnem seštevku prednost tista dva, ki sta bila že na začetku predvidena za kapetana. Oba nekdanja zmagovalca dirke Po Sloveniji Diego Ulissi in Przemyslaw Niemiec. In to ne glede na to, da je denimo trenutno Ulissi precej za Polancem, je pa seveda Italijan.

Grega Bole se je s poljskim moštvom po kar nekaj težavah in razmišljanju o koncu kariere vrnil na veliko sceno, Luka Mezgec pa si je po lanskem Trstu zagotovo želel več kot je dosegel doslej. No, nekaj možnosti pa v naslednjih etapah bo tudi še zanj.

In ko smo ravno pri rožnati dirki dodajmo še, da bomo v začetku julija v Ljubljani na pot pospremili žensko karavano Gira Rose, kolesarke slovenske poklicne vrste pa bodo tudi udeleženke zadnjega dne Toura in Vuelte. In to so dosegle le v nekaj mesecih.