15. etapa jubilejne stote Dirke po Franciji na osrednji francoski državni praznik 14. julij - zavzetje Bastilje - prinaša kraljevsko etapo, katere cilj je na najbolj zastrašujočem vzponu "francoske pentlje" na vrhu "Velikana Provanse".

Letos najdaljša, kar 242 km dolga etapa, katere štart je v Givorsu, prinaša v prvi polovici dneva tri vzpone 4. kategorije in en klanec 3. kategorije, nato pa se bo po prihodu v mestece Bedoin začela ura resnice. Vse v uvodu naštete okoliščine so ustvarile najbolj strah vzbujajoči vzpon na največji kolesarski dirki na svetu - Mont Ventoux na Tour de Francu.

Od Petrarce do televizije
Na 1.912 m visoko goro, ki s svojo pojavo obvladuje celotno Provanso, se je prvi (peš, ne s kolesom) povzpel Francesco Petrarca. Sloviti začetnik renesanse se je iz bližnjega Avignona, takratnega papeškega sedeža, 26. aprila 1336 podal na vrh gore, ki v provansalskem jeziku nosi ime Ventor. Za Provanasalce je bila "plešasta gora" vseskozi mističen kraj, kar se je po svetu razširilo šele z iznajdbo televizije in prenovo Dirke po Franciji pred 58 leti.

Ko je na "Velikanu Provanse" opuščeno meteorološko postajo zamenjal telekomunikacijski stolp, so prenovili tudi cesto, kar je snovalce najbolj odmevne kolesarske karavane spodbudilo, da so "vetrovno goro" uvrstili na zemljevid dirke.

Osnovne lastnosti
Naskok na "plešastega velikana" se začne praviloma takoj za mestecem Bedoin, od koder čaka profesionalce dobro uro vožnje, med katero premagajo 21,6 km in 1.617 m vzpona. Prvih 5,8 km je sorazmerno blagih, povprečni naklon je le 3,9 %, kar pa se v zadnjih 16 km spremeni v 9% naklon. Za razliko od pirenejskega Tourmaleta ali alpskega Alp d'Hueza, pride Mont Ventoux redkeje na vrsto, a to ne zmanjšuje njegove legendarnosti, kvečjemu jo še razpihuje.

In to tudi dobesedno, saj tam gori vsaj 240 dni na leto piha veter s hitrostjo 90 km/h! Tokrat bo devetič cilj etape na vrhu klanca, še šestkrat pa so vrh prečkali med etapami. Zadnjič je bil Tour tam leta 2009, ko je slavil Juan Manuel Garate.

Simpson zapeljal v smrt in legendo
V svetovno športno zavest se je vzpon zapisal leta 1967, ko je nekaj sto metrov pred vrhom obnemogel Britanec Tom Simpson, ki je pozneje v bolnišnici umrl. Za takrat najboljšega britanskega vsestranskega kolesarja je bila usodna mešanica amfetaminov in alkohola. Kriva je bila tudi takratna omejitev le štirih bidonov pijače za celotno etapo! Zdaj spomenik pod vrhom opozarja z dopingom najbolj zaznamovani šport.

Skupni vrstni red po 14. etapi: 
  1. C. FROOME         VB     55:22:58
  2. B. MOLLEMA       NIZ        +2:28
  3. A. CONTADOR      ŠPA         2:45
  4. R. KREUZIGER     ČEŠ         2:48
  5. L. TEN DAM       NIZ         3:01
  6. J. FUGLSANG      DAN         4:39
  7. M. KWIATKOWSKI   POL         4:44
  8. N. QUINTANA      KOL         5:18
  9. J. C. PERAUD     FRA         5:39
 10. J. RODRIGUEZ     ŠPA         5:48
 ...                                  
 17. A. VALVERDE      ŠPA        12:10
 89. K. KOREN         SLO      1:13:18