Pariz–Roubaix je najznamenitejša enodnevna kolesarska dirka na svetu, kraljica klasik, a tudi razvpita po zahtevnih razmerah in visokem tveganju za padce. Po slovesu najtežji in hkrati najbolj zaželen kolesarski spomenik. Imenuje se tudi "severni pekel".

Tadej Pogačar je odločitev, da se poda na letošnjo dirko Pariz–Roubaix, sprejel že kmalu po tem, ko je 8. februarja skupaj z ekipnim sotekmovalcem Timom Wellensom opravil ogled prav vseh s kockami tlakovanih odsekov 122. izvedbe. Skupno se bo v nedeljo, 13. aprila, nabralo 30 odsekov razvpitih severnofrancoskih kock v skupni dolžini 53,7 km.

Sestanek Matxin-Tadej trajal dve minuti

"Napol v šali, napol pa zares je rekel, da mu je všeč, da je dobra trasa. Pa sem rekel: odlično, se bomo usedli in pogovori v ZAE-ju," je za kolesarsko revijo Rouleur proces odločitve za nastop branilca rumene majice v "severnem peklu" začel pojasnjevati Matxin Fernandez, tekmovalni šef ekipe UAE Emirates XRG.

Sorodna novica Matxin potrdil za RTV: Pogačar gre že letos v "severni pekel"

Dva dni pozneje je bil Pogačar že v Združenih arabskih emiratih, kjer se je pripravljal na tretjo zmago na domači dirki njegove ekipe. "Prvi dan v ZAE-ju sva se znašla skupaj pri zajtrku z računalnikom in on mi je ponovil: 'Všeč mi je Roubaix, kaj misliš, ali bi letos poskusil?'" je pripovedoval Bask in nadaljeval: "Odgovoril sem mu: 'No, to se mi zdi dobro, saj smo oktobra rekli, da lahko v tej sezoni poskusiš z Roubaixem.' V tem primeru sva se pogovarjala o tem, katero dirko bi izpustila, morda Gent–Wevelgem ali klasiko E3, in rekel je, da bi raje izpustil obe in namesto tega v tem obdobju treniral za Dirko po Flandriji, Pariz–Roubaix in nato Amstel. Sestanek je trajal dve minuti. Ogledali smo si program in rekli: V redu, odlično. Bilo je tako preprosto."

Ogled z Wellensom in zajtrk z Matxinom sredi februarja je bil dovolj, da je bila odločitev sprejeta. Najožjemu krogu je Pogačar razkril načrt, da se v mavrični majici svetovnega prvaka poda na Pariz–Roubaix in tako skuša odpeljati vse štiri spomladanske kolesarske spomenike.

Bojazen pred padcem prisotna na vsaki dirki

Generalni menedžer zasedbe UAE Emirates XRG Mauro Gianetti je bil v javnih nastopih precej bolj skeptičen, kar je bilo najbrž vzrok za sklep, da se sprememba prvotnih načrtov za sezono 2025 ne bo objavila vse do Dirke Milano–Sanremo. Spektakularni padec na poti do nove osvojitve Strade Bianche in vnovično tretje mesto na uvodnem spomeniku tako nista imela vpliva. Prav tako Matxin Fernandez za Rouleur pojasnjuje, da strah pred padcem in poškodbo na razvpitih kockah Roubaixa ni nič drugačen kot bojazen ob vsaki drugi dirki.

"Ali vas je strah, če ste na čelu dirke Strade Bianche z dvema kolesarjema? Ne, vendar je padel. Se bojite, če ste v pelotonu na Dirki Liège–Bastogne–Liège, da bo nekdo padel pred vami? Teoretično ne, vendar se je to zgodilo leta 2023. Se bojiš, če je pred tabo deset ljudi? Ne, vendar se je to lani zgodilo Jonasu Vingegaardu. V kolesarstvu prevzemaš tveganje na vsaki dirki, na katero se odpraviš. Nekega dne sem ga vprašal, ali ohranjamo enak program, kot smo ga zastavili v Združenih arabskih emiratih, in odgovoril je: 'Da, držimo se ga.'"

Predsednik Matar se ni vmešal

Ekipna uradna potrditev je bila precej zadržana. Ob koncu napovedi in predstavitve ekipe za petkovo klasiko E3 in nedeljsko Dirko Gent–Wevelgem je bil odstavek, da se Pogačar odpravlja na najbolj znamenito enodnevno kolesarsko dirko. Dvotedenski predah med La Primavero in De Ronde bo prvi kolesar sveta izrabil za še več izvidnic in seznanitev s tlakovanimi odseki in pastmi trase.

"Tadej ni šef. Spoštovati mora pravila tako kot drugi kolesarji, vendar je normalno, da se njegovo mnenje upošteva. Matar je šef," je Pogačarjev menedžer Alex Carera za L'Equipe zavrnil razmišljanje, da lahko kapetan emiratov lahko počne, kar želi, in si prosto izbira nove izzive ter dirke.

Matar Suhail Al Jabuni Al Daheri, glavni financer ekipe in predsednik ekipe UAE Emirates XRG, je bil obveščen o izmenjavi mnenj o vprašanju Roubaixa in sprejeti odločitvi, vendar se ni vmešal, piše francoski športni dnevnik, ki je del istega družinskega podjetja, kot je Dirka Pariz–Roubaix (ASO Group). Pri emiratih so očitno sprejeli tveganje, da bi zaradi morebitne nesreče na francoskih granitnih kockah lahko ostali brez branilca rumene majice.

"Seveda obstaja tveganje, vendar je bila odločitev s športnega vidika že sprejeta. Prevzemam odgovornost: če bo šlo kaj narobe, bom za to kriv jaz. Če pa bo šlo dobro, bo to zato, ker imamo nekaj odličnih kolesarjev," je 54-letni Bask prevzel odgovornost za odobritev Pogačarjeve avanture v "severnem peklu".

Sorodna novica Navdušeni Pogačar ne le v Arenbergu, temveč po vseh tlakovanih odsekih

Deveto mesto Wigginsa in LeMonda kot merilo

Zadnji aktualni zmagovalec Dirke po Franciji, ki se je podal na granitne kocke do Roubaixa, je bil leta 1991 Greg LeMond. Prvi ameriški kolesarski šampion je bil lačen uspehov na spomenikih, trikrat je stal na stopničkah, še trikrat bil med deseterico, a osvojil ni nobenega. Po svoji tretji osvojitvi rumene majice je bil naslednjo pomlad šele 55. v Roubaixu, a se je vrnil leta 1992 in bil deveti.

Deveti na velodromu v Roubaixu je bil leta 2014 tudi Bradley Wiggins, ki je dve leti poprej osvojil veliko francosko pentljo. V prvi skupini zasledovalcev, le 20 sekund za zmagovalcem Nikijem Terpstro, je bil tistega dne na sedmem mestu Geraint Thomas. Ta je nazadnje severni pekel obiskal leta 2018, odstopil na prvem tlakovanem odseku, nato pa poleti slavil na Dirki po Franciji. Oba Britanca poleg ekipe Sky družijo tudi kolesarske korenine in izobrazba, ki sta jo pridobila na velodromu in nato prenesla na cesto, pri čemer sta rade volje vozila najtežje klasike.

Celo Nibali se je ognil Arnberškemu gozdu

A od LeMonda do Pogačarja sta oba britanska šampiona izjemi, ki potrjujeta pravilo. Tudi Vincenzo Nibali, ki je leta 2014 na poti do rumene majice pometel s tekmeci ravno v 5. etapi po tlakovanih odsekih Roubaixa, ni bil nikoli na startni listi, četudi je v bogati karieri na spomenikih nastopil kar 44-krat.

Če ni šel Nibali, kaj šele Alberto Contador ali Lance Armstrong, Marco Pantani, Jan Ullrich, Miguel Indurain ... Obstaja še ena britanska izjema: davno, preden je postal zmagovalec tritedenskih dirk, je Chris Froome leta 2008 krst na spomenikih doživel na kraljici klasik, a Roubaixa zaradi odstopa ni videl.

Peterica po Touru osvojila še Roubaix

Vendar v obdobju po letu 1945 pa vse do konca 80. let ni bilo nič kaj neobičajnega, da so zmagovalci Dirke po Franciji, aktualni ali nekdanji, šli resno dirkat proti Roubaixu. Rekorder vseh rekorderjev Eddy Merckx je slavil kar trikrat (v letih 1968, 1970 in 1973), dvakrat kot lastnik prestižne rumene majice.

Bernard Hinault je preziral dirko, a je iz kljubovanja slavil leta 1981, in to v majici svetovnega prvaka. Predtem so zdaj težko predstavljivi dvojček zmag združili še štirje šampioni: Fausto Coppi (1950), Louison Bobet (1956), Felice Gimondi (1966) in Jan Janssen (1967). Zadnji v obratnem vrstnem redu: najprej je Nizozemec osvojil Dirko Pariz–Roubaix, leto zatem Dirko po Franciji.

Poskušali so tudi drugi: Joop Zoetemelk je bil 4. leta 1979, Laurent Fignon pa tretji leta 1988, medtem ko Luis Ocana in Stephen Roche nista zmogla med prvih deset na velodromu.

Hinault: Če si je to vtepel v glavo, ga nihče ne more zaustaviti

"Sovražim to dirko. Za kogar koli, ki je sposoben osvojiti Dirko po Franciji, je Dirka Pariz–Roubaix nesmiselna stvar. Meni je uspelo, ker sem nosil mavrično majico in sem jo želel počastiti. In kdo je zdaj svetovni prvak? Če si je vtepel v glavo, da lahko zmaga v Roubaixu, ga nihče ne more zaustaviti. Če lahko zmagaš na Dirki po Flandriji, lahko zmagaš tudi v Roubaixu. Ne gre za težo, temveč za spretnost vožnje po tlakovcih," je v pogovoru za Le Parisien, ki je bil objavljen v torek, razmišljal veliki jazbec Hinault.

Samo dan zatem je prišla uradna potrditev: Pogačar gre na Dirko Pariz–Roubaix. "On je najbližje meni in Eddyju Merckxu. Napada na klancih in na ravnini. Osvaja tritedenske dirke in klasike. Zato ga imamo radi: kolesar, ki napada in si reče: bomo videli, kaj se zgodi," je še dejal najboljši francoski kolesar v zgodovini.

Torej Pogačar bo napadal v Arenberškem gozdu, nato pa bomo videli, kaj lahko naredi mavrična majica proti velikim favoritom, kot so Mathieu van der Poel, Filippo Ganna, Mads Pedersen in Wout van Aert. A še prej bo svetovni prvak skušal pokazati svojo moč na flamskem božiču – na Dirki po Flandriji, ki jo je že osvojil pred dvema letoma. Z dobro popotnico pa bo tudi na poti do velodroma v Roubaixu poskrbel predvsem za šov.