mučarski skakalec ne le da je dobil etapo Gira, še bolj je nenavaden način, na katerega je slavil v vožnji na čas.

26-letni Kisovčan se je kolesarstvu zapisal šele pred petimi leti. Predtem je bil smučarski skakalec, in to vse prej kot povprečen. Ne nazadnje je bil pred devetimi leti mladinski svetovni prvak na ekipni tekmi v Planici, leto poprej pa je osvojil srebro. Na obeh prvenstvih je bil v ekipi tudi Jurij Tepeš.

Po padcu vzplamtela ljubezen do kolesa
Leta 2007 je hudo padel na planiški skakalnici (VIDEO SPODAJ). Ljubezen do kolesa je vzplamtela prav v času, ko je okreval po padcu v Planici. Ko je leta 2012 z rekordnim časom 33:02 dobil Juriš na Vršič, ga pri vodilnem slovenskem klubu Adrii Mobilu niso mogli več spregledati. Ponudili so mu pogodbo in 22-letni Roglič je uradno postal poklicni kolesar.

Tri leta pozneje uresničil sanje
Aprila 2013 smo na MMC-ju z Rogličem opravili intervju. Takratna skrita želja: "Rad bi nekoč na kakšni priznani dirki dobiti gorsko etapo," je takrat razkril Zasavec. "Pravljica, manjka samo še srečen konec," je v komentarjih pod novico zapisal eden izmed uporabnikov. In pravljični konec se je zgodil v nedeljo, 14. maja. Ne kjer koli, temveč na največjem svetovnem kolesarskem odru, in to ne v gorski etapi, ampak, kar je še bolj neverjetno, v vožnji na čas.

Do zmage z rezervnim kolesom, brez bidona in števca
A to je le uvod v nedeljsko senzacionalno zmago. Roglič do Gira ni vozil kronometra, daljšega od 18 kilometrov. V nedeljo je med toskanskimi griči slavil na trasi, dolgi 40,5 kilometra. Da pa je vse skupaj vrhunski scenarij za filmsko platno, je "Rogla" zaupal na svojem blogu. Do zmage je namreč prišel z rezervnim kolesom, brez bidona, za nameček pa mu je po 10. kilometru s krmila odletel še števec.

"Skorajda ne morem verjeti, da je to Giro d`Italia in da sem danes jaz na odru za zmagovalce. Dan se ni dobro začel, ob 9-ih sem šel na ogled proge, fajn je deževalo, tisti zadnji U ovinek pred ciljem pa me tudi ni navdušil. Standardno ogrevanje in procedure pred startom pa je hitro ura 13.20. Grem na start, samo še 2 minuti, pa bo. Komisar na rampi je meril moje kolo, ko reče, da je predolgo??! KAJ?! Kot vedno v takih trenutkih nobenega našega nikjer. Najdem enega direktorja, iz avta daje rezervno kolo, na start pridem 20 sekund, preden me spustijo," je boj s časom pred etapo v blogu opisal Roglič.

"Vmes ugotavljam, sedež je prenizek, nimam bidona, preklinjam, preklinjam, Res nimaš sreče Rogla, si mislim. V tistem trenutku tam sem želel samo preživeti, skozi ovinke, pa bo, kar bo. Na približno desetem kilometru proge mi z balance odleti števec, krilim in poskušam dopovedati spremljevalnemu vozilu kaj se dogaja, a ne zgodi se nič. Nič, pa zgleda res nimam sreče. Vso pot sem moral odpeljati brez bidona in brez števca, jezen, gledal table za kilometre, zelo počasi v ovinke. Na klanec sem se dobro počutil, pa sem sklenil, da brez števca moram pač iti ful gas," je nastop podoživljal Roglič.

"Na koncu sem se tako mučil, da se mi je zdelo, da ročke na kolesu ne bodo zdržale. Hin! Bil sem dovolj hiter, da sem ušel hudemu dežju, super. Čakanje je bilo sicer dolgo in stresno, a takrat sem že naredil, kar pač sem, in izkazalo se je, da sem dobro naredil, haha. To je bil najdaljši kronometer v mojem življenju, me sploh ne moti, da sem na vrhu, sploh po nevšečnem padcu v prejšnjo nedeljo. Danes sem vesel, ker se je borba do konca ponovno izkazala za pravilno odločitev, jutri je na srečo prost dan, plan za prihodnje dni pa ostaja enak – borba, borba, borba! Hvala vsem za čestitke, pa še nekaj; pred nekaj leti sem takole startal enega izmed svojih prvih rekreativnih vzponov, s sposojenim gorskim kolesom. Na neki način se je začela moja kolesarska pot in ekstra kulsko je videti, kaj fascinantnega ti življenje ponudi na poti, če le greš pogumno. Zdaj imam vsekakor boljšo opremo, haha ! Slišmo!" je simpatičen zapis sklenil novi slovenski kolesarski junak.