Čeprav je imel ob sebi le brata Juraja in Michala Kolarja, je v nasprotju z vsemi pravili kolesarskega športa postal najboljši.

Kjer se pojavi, vedno dviguje veliko prahu. Vse dni bivanja v Richmondu je bil zapisan v skupini najožjih favoritov za končni uspeh. V svojem slogu je nato tudi potrdil zmago na prvenstvu, ki je po kar 29 letih gostovalo v Združenih državah Amerike. Čeprav si prepričan, da o Saganu veš vse, pa vedno preseneti. Na razglasitvi izidov in po slovaški himni, ki je Američani niso zamenjali, je v usta dobesedno zbasal lično odličje, ki ga podeljuje mednarodna zveza in ponazarja kolo. Torej v slogu snežinke na prvenstvih Mednarodne smučarske zveze.

Na druženju z novinarji je kar nekajkrat nasmejal dvorano in največkrat hitro pozabil, kaj je
bil vprašan. Sploh če si je kdo dovolil dvojno vprašanje, je hitro nastala zmeda v Slovakovi glavi. Na vsakem koraku je poudaril pomen precej manj uveljavljenega in skoraj dve leti mlajšega brata Juraja, ki smo ga že videli nastopati na slovenskih cestah. Še posebej je poudaril, da če ne bi bilo njega v domači Žilini, ne bi nikdar sedel na kolo, ampak bi se ukvarjal s precej bolj adrenalinskimi športi. Za nameček je začel še v gorskem kolesarstvu in tisti, ki so ga srečali tudi iz naših krajev, še danes pravijo, da je bil že tedaj posebnež. Kot mladinec je že oblekel mavrično majico v olimpijskem krosu in vsi, ki so ostali pri tej disciplini, so lahko navdušeni, da ga je še kot najstnika v svoje vrste poklical Liquigas in postal je cestni kolesar.

Kako ceni pomoč drugih, je ničkolikokrat povedal sinoči. Na seznamu najbolj zaželenih je bil vedno tudi naš Kristjan Koren, s katerim imata izjemen odnos, toda pred zadnjo sezono sta se njuni poti razšli. Sporni ruski bogataš Oleg Tinkov mu je namreč ponudil tako pogodbo, da ni mogel reči ne. Ob vsem pa na vsakem koraku pripoveduje, da je prav Peter Sagan najboljši kolesar tega trenutka, in to potrditev je včeraj tudi dobil. Za kako posebnega kolesarja gre, pa čeprav prihaja iz kolesarsko manj prepoznavne dežele, kot je naša, pa priča tudi to, da ga je mirno v svoje vrste sprejel tudi vase zagledani Alberto Contador.

Sagan seveda ostaja v zdajšnji zasedbi. Sam dobi v enem letu najbrž več kot vsi slovenski poklicni kolesarji skupaj. Ob nastopu, ki ga je prikazal včeraj, smo se večkrat spraševali, kaj bi naš posameznik potreboval, da bi šel po tej poti. Toda kot vedno v športu le delo, delo in delo ter biti v pravem trenutku na pravem mestu. Ves čas se tudi sprašujemo, ali je vse to v našem dvakratnem svetovnem prvaku Mateju Mohoriču, ki ga tokrat po nekaj letih kar pogrešamo za reprezentančno mizo. Ni jih malo, ki pravijo, da je njegov razvoj zastal in da velike ne bo. Fant iz Podblice, ki se seli v Lampre, kjer bodo kar štirje slovenski kolesarji, pravi, da je s svojim razvojem zadovoljen. Najbrž pa je Sagan le eden in edini, mi pa smo kljub novemu spodrsljaju tudi včeraj videli velike sposobnosti v nekaterih Slovencih. Zdaj je le vprašanje, kako še priti do mest, ki jih že lep čas zaseda letošnji mavrični kolesar, čeprav le 25-letni Peter Sagan.