Ni meja za Remca Evenepoela, ki je pri 22 letih postal najmlajši svetovni prvak po Lancu Armstrongu 1993, hkrati pa prvi kolesar, ki je v isti sezoni osvojil tritedensko dirko in svetovno prvenstvo po Gregu LeMondu leta 1989. S pravo kronometrsko vožnjo v zadnjem krogu in pol po Wollongongu je Belgijec v cilj prišel z več kot dvominutno prednostjo pred najbližjimi zasledovalci.
Ni izgubljal časa in se je znebil vseh
Evenepoel je za zmago sprožil dva odločilna napada v zadnjih 36 km. Najprej je pospešil točno dva kroga pred ciljem, sledil mu je lahko le Aleksej Lucenko. Ob predzadnjem od ducatih vzponov prek Mount Pleasanta se je Evenepoel ob novem pospeševanju znebil tudi Kazaha in nato je sledil mavrični kronometer 22-letnika.
"Ko sta v ospredju dva, si želiš le čim dlje sodelovati, toda počutil sem se zelo dobro in uvidel, da sem močnejši od Lucenka. Želel sem biti sam, saj na takšni trasi ne smeš izgubljati časa. Moje noge so že skoraj eksplodirale ob zadnjem prečkanju klanca, ampak vedel sem, da nato sledi spust. Ničesar nisem prepuščal naključju kljub vse večji prednosti. To je le svetovno prvenstvo in nikoli ne želiš izgubiti niti sekunde v lovu na mavričasto majico," je v prvi izjavi razplet dirke v Wollongongu opisal presrečni Evenepoel, ki je prevzel mavrično majico od klubskega kolega Juliana Alaphilippa, ki je bil tokrat 51.
Tratnik tako blizu medalje ...
Taktiziranje prve zasledovalne skupine je prineslo dramatičen razplet boja za srebrno in bronasto medaljo. Tako Lucenko kot četverica, ki ga je ujela v zadnjih kilometrih, se je ustavila, od zadaj je priletel Jan Tratnik in takoj napadel. Syuk je že videl ciljno črto, a za njim je prihrumel preostanek glavnine s čistokrvnimi sprinterji in vsega 40 metrov pred ciljno črto so Tratnika prehiteli.
Sprint za srebro je dobil Francoz Christophe Laporte, za veselje prirediteljev pa je poskrbel Avstralec Michael Matthews z bronastim odličjem, na četrtem mestu pa je brez odličja ostal Wout van Aert.
Trije Slovenci med trideset
Jan Tratnik je na koncu zasedel 12. mesto, v glavnini pa sta prišla še dva Slovenca: Tadej Pogačar je končal kot 19., Jan Polanc pa kot 30.
Tratnik ni vedel za glavnino za seboj
"Po pravici povedano, niti nisem vedel, da je za menoj že glavnina, ampak da je pred menoj samo ta zasledovalna skupina," je priznal razočarani Jan Tratnik, ki je v pogovoru za TV SLO nadaljeval: "Sam se že malo verjel, da bom drugi, a kar naenkrat pa so prišprintali in ... Dirka je bila 40, 50 metrov predolga. Moram reči, da sem zdaj kar zelo razočaran. Tolikokrat sem bil že blizu velikemu uspehu, danes spet malo prekratek."
Primožič dolgo v begu, nato tudi Tratnik
Hitro po startu (ob 2.15 po slovenskem času) se je oblikoval beg dneva, v katerega se je od Slovencev prebil Jaka Primožič. Sprva je šlo za beg enajstih kolesarjev, ki se jim je nato pridružila peterica iz močnejših reprezentanc.
76 km pred ciljem so šli v napad Francozi in Belgijci, med njimi Romain Bardet in favorizirani Remco Evenepoel. Od Slovencev jim je sledil Jan Tratnik in 59 km pred ciljem je 25 napadalcev polovila beg dneva. Nato sta prišla zadnja dva kroga in mavrična Evenepoelova rapsodija ... in drama za preostali dve medalji.
Po aretaciji neprespani Van der Poel hitro odstopil
Na startu je bilo sicer 169 tekmovalcev iz 50 različnih držav, tudi šest Slovencev. Med njimi je bil Tadej Pogačar, ki je skupaj z Woutom van Aertom in Mathieujem van der Poelom sodil med glavne tri favorite cestne dirke.
Mathieu van der Poel je bil zgodba noči v Wollongongu. Za MvdP-jem je burna noč v hotelu, incident z dvema mladoletnikoma in obisk policijske postaje. Kljub temu je startal, a po dobrih 30 kilometrih je neprespani Nizozemec odstopil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje