Za zdaj lahko le ugibamo, kaj bodo prinesli prihodnji dnevi tu v Zürichu, kjer so prireditelji pripravili brezhibno prvenstvo, kar smo seveda tudi pričakovali. Tako se pač streže stvarem v Švici. Največkrat je bilo to tekmovanje pri nas preveč spregledano, saj dolgo niti nismo imeli kolesarjev, ki so se lahko merili z najboljšimi na svetu. Prav zanimivo je tudi štetje prvenstev pri najbolj zavzetih kronistih, češ da je prvo prvenstvo tisto, kjer so bili zraven tudi poklicni kolesarji. Okrog tega se pogovarjamo iz leta v leto. In kar lepa večina vztraja pri tem, da bo stoletnica mavričnega tekmovanja čez tri leta, saj je bilo prvo prvenstvo z najboljšimi izvedeno leta 1927 na dirkališču na Nürburgringu in okolici v Nemčiji. Že šest let prej pa so izvedli druženje kolesarjev sveta v Københavnu, kjer pa so bili v karavani vsi, ki so hoteli.

Trasa Pogačarju ustreza

V ta nepotrebni zaplet se sam ne spuščam, važno je le, da je tekmovanje, in to tekmovanje z velikim prestižem. Majico, ki jo na svetovnem prvenstvu osvoji najboljši, potem eno leto nosi na vseh dirkah, kjer nastopi. Seveda prilagojeno barvam moštva, v katerem dotični kolesar nastopa. V zadnjem letu je bil v tej vlogi Nizozemec Mathieu van der Poel, ki bo tudi tokrat najmanj na širšem seznamu kandidatov za končni uspeh. Je pa vsem jasno, da je ta proga v Švici začrtana povsem drugače kot lanska in Nizozemcu s kolesarskimi koreninami v nedeljo ne bo lahko ponoviti lanskega dosežka.

Že ob letošnji napovedi sezone, ki se je je z novim trenerjem lotil precej drugače kot prejšnjih, je prav o Zürichu z izbranimi besedami govoril tudi premočno prvi kolesar svetovne lestvice Tadej Pogačar, ki bo v slovenski tabor v sosednjem kantonu prispel v sredo. Lansko tretje mesto povsem odkrito želi spremeniti v zmago, ki mu jih na njegovi dokaj kratki športni poti seveda ne manjka. In tudi v tem letu je tako. Tudi konfiguracija trase je njemu v prid, ampak v kolesarstvu je toliko nepredvidljivosti, da bi za zdaj želel spomniti le na nekaj.

Velika vrednost mavrične majice

Tadej je ob razodetju svojih ciljev olimpijske sezone na prvo mesto postavil ravno mavrično majico, ki v svetu kolesarstva velja precej več, kot bi si marsikdo doma želel priznati. Dirko, ki bo v nedeljo, je odločno postavil pred Giro in Tour. Oba letos že ima za pasom, zdaj pa ga vsaj po njegovih besedah čaka osrednji nastop leta. Tu še enkrat spomnim, koliko je bilo ognja v zraku zaradi ne nastopanja v Parizu, ampak že v osnovi Tadej Pogačar olimpijskih iger sploh ni potiskal v ospredje, kot da bi že februarja vedel, da ga pod petimi krogi ne bo. Olimpijski prvak namreč niti nima tega privilegija, da bi majico prvaka nosil v obdobju olimpijade.

Ob vsem mejnik, ki je do zdaj uspel le dvema, da sta Giru in Touru na koncu leta dodala še mavrično majico, za Tadeja Pogačarja sploh ni pomemben. Zgolj statistika. To majico, ki bo na voljo v nedeljo, bi enostavno rad imel na domači steni.