Karavana je 272 km dolgo dirko v Antwerpnu (vreme je bilo sončno, a hladno, temperatura na startu je bila komajda nad lediščem) začela ob 10. uri. Po pol ure dirkanja oziroma 23 kilometrih je bil (ob gneči na ozki cesti pred ovinkom) na tleh Tadej Pogačar, k sreči pri zelo majhni hitrosti. Padec ni bil videti nevaren in verjetno ni pustil posledic. Pogačar je sicer hitro ujel glavnino in se varno skril v njej.
Laporte padel, a nadaljeval
167 km pred ciljem, ko je prišel na vrsto prvi kockasti odsek (Paddestraat), je bila v ospredju skupina devetih ubežnikov (med njimi ni bilo nobenega favorita), njihova prednost pred glavnino je bila dobre štiri minute. Dolgo se razlika ni spreminjala, 100 km pred ciljem se je dirka počasi razživela, prerivanje za čim boljše položaje je povzročilo tudi nekaj padcev.
Začeli so se tudi prvi napadi v pelotonu, najprej se je oddaljil Jonas Koch (Bora Hansgrohe), za njim je šel še Nathan Van Hooydonck (Jumbo Visma). Ubežnikom je pohajala sapa, 80 km pred ciljem, ko jo je v padcu manjše skupine kolesarjev skupil Christophe Laporte iz Jumba Visme (k sreči je lahko nadaljeval dirko) je glavnina zaostajala še dve minuti.
Pogačar skočil iz glavnine na Oude Kwaremontu
Prednost ubežnikov se je počasi, a vztrajno topila, glavnina je bila iz kilometra v kilometer bližje, a boj se je razplamtel približno 56 km pred ciljem, ko je Pogačar skočil iz glavnine in napadel na Oude Kwaremontu. Slovenski as je z napadom marsikoga presenetil, sledili so mu lahko le štirje kolesarji (Asgreen, Pedersen, Turner in Garcia Cortina), preostali so se morali pošteno potruditi, da so ujeli priključek.
Tudi v naslednjih kilometrih je Pogačar 'navil' tempo, na koncu sta mu sledila le še Mathieu van der Poel in Valentin Madouas. Skupaj so 37 km pred ciljem ujeli še zadnja ubežnika – Dylana van Baarleja ter Freda Wrighta. Pred prvo zasledovalno skupino je imela peterica 34 sekund naskoka.
Namesto dvoboja na koncu četveroboj za zmago
15 km pred ciljem sta na čelu dirke ostala le še van der Poel in Pogačar. Sledil je še zadnji vzpon na Paterberg, Pogačar se je želel otresti največjega tekmeca, a mu je ta le ostal za petami. Hitro je postalo jasno, da bo o zmagovalcu dirke odločal šprint med obema kolesarjema, drugi so preveč zaostali, da bi se lahko vmešali v boj za zmago. Ali pač? Prav v zadnjem kilometru sta vodilna kolesarja upočasnila tempo, nihče ni želel preveč tvegati, čakala sta drug na drugega, v tem času pa sta ju iz ozadja približno 250 m pred ciljem ujela Madouas ter van Baarle. Sledil je srdit boj za zmago, ki ga je v zadnjih metrih dobil van der Poel, Pogačar je bil 'stisnjen' oziroma 'zaprt' med preostala kolesarja, na koncu je lahko le jezno zamahnil z roko in ciljno črto prečkal kot četrti. Van Baarle je bil drugi, Madouas tretji.
Pogačar: Tako pač je, ko tvegaš
"V zadnjih metrih sem vedel, da ne smem biti prvi. Pihal je veter v glavo s strani. Igral sem na karto, da bi začel šprint z drugega mesta, vedel sem, da sem lahko po toliko kilometrih dober v šprintu. Ampak na koncu nisem mogel dati vsega od sebe, ker sem bil malce zaprt. Tako pač je, ko na koncu malo tvegaš," je po dirki za Val 202 povedal Pogačar in dodal: "V trenutku, ko sem prečkal ciljno črto, sem bil kar jezen. Bolj sam nase, saj vedno želim dati vse od sebe, sploh v ciljnem šprintu največje klasike na svetu. Danes nisem mogel odpeljati najboljšega šprinta, bil sem razočaran, jezen. Ampak vseeno je bil danes super, nepozaben dan."
VdP: Zaploskal bi mu, če bi me premagal
"Bilo je malo čudno, da se je ukvarjal le z mano in ne z zasledovalci, ki so se hitro bližali. Kar šokanten razplet," pa je povedal zmagovalec Van der Poel. Na vprašanje, ali mu je žal, da Pogačarja ni na odru za zmagovalce, je pomenljivo dodal: "Najbrž je bil danes res najmočnejši, dirkal je zelo agresivno. Zaploskal bi mu, če bi zmagal oziroma me premagal. Morda mora tu še nekajkrat šprintati, da mu bo taktično uspelo."
K "maši" pride tudi do milijon navijačev
Dirka po Flandriji, ki pri številnih velja za najpomembnejši spomenik sezone, celo pomembnejši kot Pariz–Roubaix, je tradicionalno na sporedu prvo aprilsko nedeljo. Gre za sveti dan belgijskega športa. Slovenci na tej dirki do letos še niso bili prav v vrhu, najboljša uvrstitev pripada Simonu Špilaku, ki je bil leta 2008 deveti. Na 106. izvedbi dirke se je s četrtim mestom Pogačarja to zdaj spremenilo.
Favorizirani Wout van Aert na domačem kolesarskem prazniku (po dveh letih znova z gledalci, naštejejo jih celo milijon) sicer ni nastopil. Olimpijski podprvak je namreč zbolel, okužil se je z novim koronavirusom. Tudi Alaphilippe in Sagan nista bila med nastopajočimi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje