Kaj sploh še ostane preostalim in kaj naj si mislijo tekmeci? Za njimi je teden, v katerem sta Slovenca presegla pričakovanja in si izmenjala lanska naslova na glavnih dveh spomladanskih etapnih dirkah ter spisala zgodovinski dvojni dvojček.
Tekmeci priznavajo premoč Slovencema
“Ta Roglič res nikoli ne 'umre'. Najmočnejši kolesar v pelotonu, takoj za Tadejem Pogačarjem," se je po Rogličevi tretji zaporedni etapni zmagi pridušal Tao Geohegan Hart, zmagovalec Dirke po Italiji 2020, ki je na Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja osvojil končno tretje mesto in vendarle drugič v karieri stopil na stopničke etapne dirke svetovne serije.
"Upal sem, da bo imel Tadej malce slabše noge, a je bil res zelo, zelo močan. Ko je napadel, so bili vsi: 'Vau! Ne bom niti poskušal iti za njim.' Vsaj tako sem čutil," je bil odkrit Jonas Vingegaard, zmagovalec lanske Dirke po Franciji, na kateri je po epskem dvoboju s prestola izrinil ravno Pogačarja, tokrat pa je moral biti na Pariz–Nica zadovoljen s tretjim mestom, kar so njegove tretje stopničke na enotedenskih dirkah.
Pogačar – Vingegaard 1:0, a tako je bilo tudi lani
A lanska marčna zgodba oba slovenska šampiona uči, da je poleti lahko precej drugače. "Tudi lani je bil Jonas drugi na Tirreno–Adriatico in mi ni mogel slediti na gorski etapi, a potem se me je na Dirki po Franciji otresel v gorah. Nikoli ne veš, mogoče letos lahko stopi na vrh tudi nekdo tretji, a sam se bom vsekakor boril za zmago," je Tadej Pogačar po zmagoslavnem prihodu v Nico povzel ključno ugotovitev. Zmaguje se zdaj in na trenutnih dirkah, marca ne moreš osvajati velike pentlje. Razlika in rezerva pri pripravi, ki jo ima prvi kolesar sveta – letos v primerjavi s prejšnjimi zimami še ni bil na višinskih pripravah.
Pred srečanjem zmagovalcev zadnjih treh Dirk po Franciji se je poudarjala domnevna psihološka prednost, ki naj bi jo pridobil boljši v dvoboju Pogačar – Vingegaard. S tem se je zmagovalec delno strinjal: "Kar nekaj pridobljene samozavesti. Nekaj težkih etap, ostra konkurenca. Še bolj sproščeno naprej." Posredno je prikimal tudi Danec: "Do Dirke po Franciji me čaka še kar nekaj dela. Upal sem, da Tadej ne bo tako močan, a bil je dober teden dirkanja."
Razlika lani 1:52, letos 1:39
Na lanski Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je Vingegaard že na uvodnem kronometru proti Pogačarju izgubil 35 sekund, na težki gorski etapi čez zasneženo Carpegne je kot drugi v cilju zaostal za minuto in tri sekunde. Na koncu je Slovenec slavil zmago pred Dancem za minuto in 52 sekund. A poleti je bila druga pesem: na Granonu (+2:51) in Hautacamu (+1:04) je bil Vingegaard premočen za Pogačarja, od katerega je bil hitrejši tudi na razgibanem kronometru ob koncu. Na tokratni dirki Pariz–Nica je razlika znašala minuto in 39 sekund.
Francozi dočakali Gauduja
Vmes je bil vse do zadnjega dne čisto blizu David Gaudu, lani četrtouvrščeni na Dirki po Franciji, zdaj pa je zmagovalec Tour de l'Avenir 2016 prvič v karieri stopil na stopničke na etapni dirki svetovne serije. Francozi že verjamejo, da je to prelomnica in da bo 26-letni Bretonec tudi julija mešal štrene prvima favoritoma.
Z napadalnim slogom in lovom na bonifikacije (brez njih je imel Gaudu boljši seštevek časa vse do zadnje etape) je Pogačar odprl vprašanje ali se znova ne troši brez potrebe. A vsi eksplozivni napadi so zdaj bili tudi generalka za spomenike in dvoboje z Van Aertom, van der Poelom, Pidcockom, Alaphilippom ...
Drugačno izhodišče za Danca podprto z zmagami
Izhodišče pred lansko Dirko dveh morij in tokratno Dirko proti Soncu je bilo različno. Lani je na Tirreno–Adriatico prišel kot prvi izzivalec, letos na Pariz–Nica kot prvak. Vingegaard je kot zmagovalec Dirke po Franciji na Gran Caminu z nizom zmag odgovoril Pogačarju na njegove uspehe v Andaluziji, vendar ima branilec najpomembnejše rumene majice iz zadnjih dveh sezon dokazan dvig forme. 26-letni Danec bo sledil svoji ustaljeni poti do julijskega vrha in bo šel aprila na Dirko po Baskiji, nato pa po počitku začne zadnje priprave na Tour 2023, pred katerim bo dirkal le še Po Dofineji.
Potrditev, da je na pravi poti za Giro
Jumbo Visma ob Vingegaardu pretekli teden v Franciji ni imela dveh ključnih mož lanske zmage: Wout van Aert bo po spomladanskem vrhuncu na klasikah poleti delal za kapetana, medtem ko bo Primož Roglič kapetan čebel na Dirki po Italiji.
"Pričakoval sem trpljenje, a predvsem sem hotel dirkati. Na koncu se je vse dobro izšlo. Da mi je uspel še izid, je še toliko lepše. Ko se približuje Dirka po Italiji, je to predvsem potrditev, da delamo dobro," je dejal Roglič po svoji 12. etapni zmagi v svetovni seriji, s čimer se je kot rekorder v kolesarski eri World Toura (od leta 2011) otresel družbe Chrisa Frooma.
Malo še manjka na dolgih vzponih
"Dan na Sassotetto je bil zahteven, moral sem gristi," je 33-letni Zasavec potrdil, da na daljših vzponih še ni najboljši, kot je to tudi napovedal njegov osebni trener Mathieu Heijboer. Po koncu dirke je športni direktor Arthur van Dongen priznal, da so na edini pravi gorski etapi imeli tudi srečo. "Ker je bil ciljni vzpon skrajšan za dva kilometra in je pihal močen veter v prsi."
"Za menoj je težka zima. Ne bom ravno rekel, da je bilo to moje najhujše obdobje, a brez družine in vseh, ki so verjeli vame, ne bi šlo. Zdaj se moram še malo izboljšati navkreber, da bom kos izzivom, ki me čakajo. To je lepota kolesarstva, da se vsak dan ženeš čez svoje meje," je Roglič poudaril svoj pristop in usmeritev.
Z izredno taktičnim kolesarjenjem in skrivanjem v glavnini je nanizal redko videne tri etapne zmage ter pobral kopico odbitnih sekund, brez katerih ne bi zmagal. Zasavski orel jih je na koncu zbral 30, drugouvrščeni Joao Almeida pa le štiri, na koncu pa je Portugalec zaostal za 18 sekund.
V Kataloniji srečanje z Evenepoelom
Sprinti navkreber, po kratkih ali dolgih ciljnih klancih, so specialiteta obeh slovenskih kolesarskih šampionov, prav tako zbiranje bonifikacij. Na to morajo tekmeci še najti odgovor. Eden redkih, ki ga ima, je Remco Evenepoel, ki je bil lani na Dirki po Španiji v lepi prednosti, le-ta pa se je topila, nakar je prišla usodna Rogličeva nesreča v sprintu zadnjega tedna La Vuelte 22.
S svetovnim prvakom in na papirju prvim favoritom majskega Gira 2023 se bo Roglič srečal že čez teden dni na Dirki po Kataloniji. Naslednji izziv in prvi Rogličev cilj te pomladi, po katerem bodo on sam in Jumbo Visma vedeli, kje so v pripravah na Dirko po Italiji. Trije cilji na daljših klancih in štiri dodatne razgibane etape bodo dali odgovore.
Na enodnevne dirke po dodatno zabavo
Če bo Roglič vse do 28. maja in cilja rožnate dirke v Rimu osredotočen zgolj na etapne dirke, pa Pogačar zdaj preklaplja kolesarsko miselnost, saj ga vse do konca pomladi čakajo enodnevne dirke. Prva že v soboto – prvi kolesarski spomenik Milano–Sanremo, na katerem je bil lani peti.
"Novi izzivi. Enodnevne dirke so zabavne in na njih se veliko dogaja. Napoveduje se odlična sezona klasik, ne vem pa, kakšni bodo izidi. Cilji za začetek sezone so izpolnjeni, zaradi česar lahko grem še bolj sproščen v nadaljevanje sezone," je 24-letni Gorenjec ponovil, da se v Sanremu in na klasikah v Belgiji (prva bo bržkone že E3 v Harelbeku) nadeja predvsem zabave na kolesu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje