Francoski klub, ki se je že v prvi evropski sezoni uvrstil v drugi del Evropskega pokala, v sredo ob 20.30 gostuje v Ljubljani, teden dni pozneje pa se bosta moštvi pomerili še na povratnem dvoboju. Medtem ko so zmaji po prvih dveh krogih pri polovičnem izkupičku, pa so košarkarji Bourga izgubili tako proti Budućnosti, ki jih je nadigrala s 108:80, kot tudi proti Virtusu (87:99). Na obeh srečanjih so pogrešali prvega centra, ki okreva po poškodbi kolena.

Toda kot pravi 28-letni Omić, v Bosni in Hercegovini rojeni nekdanji naturalizirani slovenski reprezentant, se bo kmalu vrnil na parket. O pričakovanjih pred tekmo, o Cedeviti Olimpiji in morebitni vrnitvi v Ljubljano je 216 centimetrov visoki košarkar, ki je tri leta preživel v zmajevem gnezdu, spregovoril v intervjuju za MMC.

Kdaj vas bomo znova videli na parketu?
Mislim, da bom odsoten še kakšna dva tedna. Moram reči, da rehabilitacija odlično poteka. Zdravnik mi je pred dvema dnevoma rekel, da je presenečen, kako napreduje koleno. Počutim se zelo dobro, kar je glavno.

Kako je prišlo do poškodbe?
Na srečo nisem ničesar strgal, nastal je hematom na pogačici in nategnil sem vezi, a, kot pravim, glavno, da ni počilo. Šlo je za boj za skok v napadu. Vrgel sem se za žogo, ki je ni nihče ujel, in sem z vso težo padel na koleno. Potem sem naprej igral. Bil sem na parketu 39 minut. Naslednji dan sem začutil bolečino. Mislil sem, da je posledica udarca, da potrebujem le malce ledu in bomo hitro rešili. Potem sem poskusil narediti trening in bolečina ni popustila. Sem šel na slikanje in smo videli, da potrebujem nekoliko daljši premor.

Vam je zelo žal, da ne boste mogli igrati proti Cedeviti Olimpiji?
Pregled imam 29. januarja in, če mi recimo zdravnik tedaj da zeleno luč, bi lahko igral, a ne bom tvegal. Mi je žal, da ne bom igral, a je na prvem mestu zdravje. Ne želim ničesar tvegati ali prehitevati, sploh, ker kmalu sledi krajši premor. Tako bi rad dobro okreval in se pripravil, da bom marca zagotovo že popolnoma nared. Seveda je tekma proti Olimpiji vedno nekaj posebnega, a me zagotovo v karieri še čakajo takšne tekme. Verjamem, da bom košarko igral še deset let in se bomo še nekajkrat srečali. Lani sem se dvakrat pomeril z Olimpijo, ko sem igral za Joventut, letos se znova srečamo, igral sem proti Olimpiji, ko sem bil pri Budućnosti … Kot pravim, mogoče bi na drugi tekmi že lahko igral, toda tveganje je preveliko.

Kaj pričakujete od dveh zaporednih obračunov Bourga in Olimpije?
Najprej moram reči, da Olimpija igra zares zelo dobro. Dvakrat je premagala močno Budućnost, zatem tudi zanesljivo Split in zagotovo so po teh dobrih izidih zelo samozavestni. Mi moramo v prvi vrsti igrati kot prava ekipa in se bojevati od prve do zadnje minute. Če dopustimo Olimpiji, da na začetku naredi razliko, jo bo zadržala do konca. Igrajo zelo agresivno. Jaka Blažič je vodja ekipe in glavni igralec. Je v odlični formi. Tudi ostali so zelo nevarni. Ekipo vlečeta tudi Murić in Perry. Svoje na položaju organizatorja igre doda Rupnik, imajo zelo nevarne strelce z razdalje … Zares so kakovostna ekipa. Neugoden nasprotnik. Cilj so z uvrstitvijo v Top 16 tako kot mi izpolnili, a verjamem, da merijo zdaj še višje. Naša glavna naloga je, kot pravim, da se v Ljubljani borimo do konca. Nedvomno nas čaka težko delo. Malce sem soigralcem povedal o Olimpijinih posameznikih, kaj in kako, in upam, da bo to kaj pomagalo. Upam, da nam uspe dober rezultat. Če zmagamo v Ljubljani, mogoče tudi jaz presenetim na drugi tekmi.

Dejali ste, da ste izpolnili cilj z uvrstitvijo v Top 16. Sicer že ob debiju veljate za eno najbolj prijetnih presenečenj letošnje sezone.
Že zdaj nam je uspel zgodovinski uspeh. Prišli smo v drugi del, kar je velik dosežek za ta klub. V gosteh smo v francoski ligi premagali Asvel, Levallois in Nanterre. Tudi to je zgodovinsko, saj Bourg v preteklosti ni zmagoval na gostovanjih pri najboljših ekipah v ligi. Smo v vrhu domačega prvenstva, s tem da imamo manj odigranih tekem od nekaterih tekmecev, imeli pa smo tudi nekaj smole z okužbami v moštvu. Lahko bi bili tudi brez poraza v prvenstvu. V Evropskem pokalu smo, recimo, obakrat premagali ekipo Partizana, ki je veliko evropsko ime, in Venezio, ki je lani brez težav prišla med osem v tekmovanju. Res smo naredili velik rezultat že zdaj. Upamo, da se bo normalno sezona nadaljevala, saj smo se pripravljeni bojevati za najvišja mesta. Ekipa je zelo dobro sestavljena. Trener Savo Vučević je v Franciji zelo cenjen. Imamo odlično kemijo in res dobro igramo. Ve se, kdo kaj dela.

Kako ste se sicer znašli v Franciji?
V klubu je za nas igralce zares dobro poskrbljeno. Imamo dobro domačo dvorano in dobro dvorano za treninge. Prepričan sem, da je klub, kar se tiče organizacije, med najboljšimi petimi v Franciji. Brez dvoma je na enaki ravni, kot so največji Asvel, Levallois in Monaco. Nič ne zaostajamo. Ko sem prišel, so mi priskrbeli avto, hišo in poskrbeli res za vse stvari, zdaj še urejamo vrtec za sina, a še čakamo, ker je še zaprto. Družina se je dobro znašla. Žal je trenutni položaj tu zelo zahteven, a takšna je zdaj resničnost. Uvedena je policijska ura ob 18.00. Pogovarjajo se o zaprtju mesta. Sicer pa brez kakršnih pripomb. Lahko rečem, da je za oceno deset.

Zaradi pandemije covida-19 je bila liga nekaj časa prekinjena. Kako je vse skupaj vplivalo na vašo ekipo? Je bilo težko ujeti ritem, ko ste imeli vmes tudi vi težave z okužbami, morali ste prestavljati evropske tekme?
Zagotovo te to na neki način muči. Ne veš, ali boš igral ali ne. Potem pride do daljših premorov, kar seveda ni dobrodošlo. Veliko je negotovosti. En dan so rekli, da bo se bo normalno nadaljevalo, da bo konec vsega, naslednjič, da bomo igrali v mehurčku … Ves čas se spreminja. Zagotovo to vpliva na igralce. Želimo le igrati. Zavedam se, da glede na položaj navijači ne morejo biti v dvoranah. Tako je povsod. Vidimo na primer, da imajo v Evroligi le ruski klubi nekaj gledalcev, vsi drugi so brez. Ta sezona se mora odigrati na tak način. Vsi upamo, da bo naslednjo sezono drugače in bolje. Tudi nam v Bourgu navijači zelo manjkajo. Kot pravimo, so na neki način res šesti igralec kluba. Vemo, kaj pomenijo za nekatere klube, kot so Zvezda, Panathinaikos in Olympiakos, na primer. Takim ekipam se to močno pozna, saj jim je domače občinstvo v veliko pomoč. Tudi Bourg ima sicer praktično ves čas polno dvorano. Žal je tak položaj po vsem svetu. Moramo razumeti, saj je to višja sla. Jasno pa je, da športniki želimo le igrati.

Poleg Bourga so se v drugi del Evropskega pokala prebili še trije francoski klubi. Levallois Jureta Zdovca in Monaco sta tudi na zelo dobri poti v četrtfinale. Imate veliko izkušenj z različnimi ligami. Kako bi ocenili francosko?
Morda mnogi o francoski ligi govorijo malce podcenjevalno. Asvel je v Evroligi, štirje v Top 16 Evropskega pokala. Levallois, kjer Jure Zdovc, o katerem lahko povem samo lepe besede, opravlja res odlično delo, in Monaco, kot pravite, sta že skoraj z nogo v Top 8. V Franciji se igra resna košarka. Res je malce drugačna, a, če kdo misli, da ni kakovostna, se moti. Veliko se teče, veliko igralcev ima odlične atletske sposobnosti in vsako tekmo moraš dati vse od sebe, kajti tudi klubi z dna lestvice so lahko zelo nevarni. Ne glede na to, s kom igraš, moraš vsako tekmo odigrati 'na polno'. Ravno pred kratkim je recimo evroligaš Asvel izgubil s Chalonom, ki je bolj pri dnu lestvice. Liga se po kakovosti ne more primerjati, recimo, s špansko, spada pa mogoče celo med tri najmočnejše v Evropi.

Za vami je uspešna sezona pri Joventutu v Španiji, kjer ste se že v preteklosti dobro znašli. Bili ste prvi skakalec močnega španskega prvenstva. Ste se vseeno morda nadejali vrnitve v Evroligo?
Seveda je to lep dosežek in sem vesel, da mi je uspel. Zelo sem si želel, da sezono izpeljem do konca in da mi uspe postati prvi skakalec lige. To je velik plus zame in za mojo kariero. Po koncu sezone me je marsikdo vprašal, zakaj Bourg in ne prestop v Evroligo. Takšna je pot in zdi se mi, da sem se popolnoma prav odločil. No, potem, ko objasnim, kakšna je situacija oziroma organizacija, so vsi začudeni. Mi smo danes v Top 16 Eurocupa in v vrhu francoske lige. Verjamem tudi, da, če se ne bi poškodoval, ne bi izgubili v prvih dveh krogih drugega dela Evropskega pokala, saj vem, kako smo igrali, ko sem bil zdrav. Imeli smo torej malce smole, a še vedno ohranjamo možnosti.

V Olimpijo je v zadnjih dveh letih prišlo oziroma se je vrnilo nekaj domačih igralcev. Ste bili tudi vi v stiku z ljubljanskim klubom?
Pred to sezono ne. Bil sem v stiku pred podpisom z Joventutom, a ni prišlo do dogovora, potem pa ne. Olimpija je pripeljala Marinkovića, Dimca in Mathianga, ki se je na žalost poškodoval. Nismo bili v stiku pred letošnjo sezono, saj so imeli položaj centra zapolnjen, tako da pogovorov ni bilo.

Vi ste v Ljubljani preživeli tri sezone, ko sta bila položaj kluba in finančna situacija precej drugačna. Kako gledate zdaj na zgodbo Cedevite Olimpije?
Olimpija je sestavila zares dobro ekipo, kot sem že povedal. Klub je odlično organiziran. Cedevita, ki je prišla kot sponzor, je seveda izjemno pomagala. Dobro delo opravlja Bečirović. V klubu so imena, kot je Sani, ki v Evropi nekaj pomenijo in vedo, kaj morajo narediti. Vedo, kako se naredi rezultat in prava ekipa, ki bo imela dobro kemijo. Zato je, tako kot je. Od trenerja do zadnjega igralci vsi vedo, kaj želijo. Klub bo naredil vse, da jim to uspe. Upam, da bodo imeli srečo v Ligi ABA, da pridejo med najboljše štiri in potem skušajo pripraviti presenečenje, da se kmalu Olimpija vrne v Evroligo, saj tja tudi spada. Ima vse, kar vrhunski klub potrebuje. Ima dobro organizacijo, izvrstno dvorano, blizu je letališče, infrastruktura je s hoteli v Ljubljani in vsem skupaj odlična … Kar je klub naredil od združitve, je super.

Alen Omić še kdaj v dresu Olimpije?
Zakaj pa ne. Moja velika želja je, da bi se nekoč vrnil v Olimpijo. Tu bi tudi rad končal kariero. Ne skrivam te želje.