Po spremembi sistema kvalifikacij za velika tekmovanja, ko prvak stare celine ni več neposredno uvrščen na naslednje prvenstvo, bo Slovenija obrambo evropskega naslova začela naslednji četrtek, ko bo gostovala na Madžarskem. V kvalifikacijah jo čakata še Avstrija in Ukrajina, najboljše tri iz tega četveroboja pa se bodo uvrstile na EuroBasket, ki ga bodo naslednje leto gostile Češka, Italija, Gruzija in Nemčija.

Na spisku štirinajsterice je pet evropskih prvakov. Goran Dragić in Saša Zagorac sta končala reprezentančno pot, prav tako je nejasna usoda Anthonyja Randolpha, ki pa tako kot kapetan zlate zasedbe zaradi obveznosti v NBA-ju oziroma Evroligi zdaj ne bi mogel pomagati. Zaradi istega razloga tudi ni Luke Dončića in Vlatka Čančarja. Gašper Vidmar bo to okno izpustil zaradi težav s kolenom, pred Maticem Rebcem pa sta prednost razumljivo in pričakovano dobila Aleksej Nikolić ter Luka Rupnik, ki imata boljši sezoni.

Vrhunec leta – reprezentanco novembra čaka še en kvalifikacijski cikel – bodo junijske kvalifikacije, kjer bo zdajšnja ekipa okrepljena še z vsaj peterko košarkarjev, ki bodo prevzeli pomembne vloge. Jasno je, da se bo v Kaunasu in ob morebitnem uspehu na turnirju v Litvi pozneje v Tokiu igra vrtela okoli Dončića, ki bo alfa in omega selekcije evropskih prvakov. Dirigentska palica bo v rokah trenutno enega najboljših košarkarjev na svetu, kdo mu bo pomagal pri organizaciji igre – pa za verjetno dve mesti ob Nikoliću in Rupniku kandidira še Žan Mark Šiško, ki tokrat ne more sodelovati zaradi Evrolige.

Nikolić, ki je odlično svoje delo opravil na EuroBasketu leta 2017, letos uspešno igra za Treviso v Italiji. Postojnčan je potreboval ravno tako sezono, ko je glavni igralec v ekipi in poleg organizacije igre pomemben delež prispeva tudi točkovno. V obrambi je tako ali tako zelo dober. Rupnik se je letos dobro znašel v Belgiji, kjer je tudi nosilec Antwerpa, potem ko ima za sabo konstantne sezone v močni španski ligi.

"Z Rebcem sva se pogovorila. Ni mu lahko, ker ga nisem uvrstil na seznam, a sta trenutno Nikolić in Rupnik v boljši formi. V svojem klubu na položaju ena igra tudi Prepelič. Tako imamo v bistvu tri organizatorje igre. Rebcu ni bilo lahko, vendar razume. Hvala bogu, da je tako in mu bo to motivacija za naprej," je povedal Trifunović, o Šišku pa dodal: "Šiško je zelo dobro igral v Ligi ABA, kjer je kazal predstave, ki so bile res na nivoju. Želel bi si, da bi bila z Zoranom Dragićem na voljo tudi v tem ciklu, a sta prestopila v Evroligo."

Zoran Dragić, ki je blestel v Ulmu in bil prvi strelec nemške lige, je medtem prestopil k Baskonii v Evroligo. Mlajši izmed bratov Dragić bi bil sicer glavni nosilec igre in ključni mož v napadu skupaj s Klemnom Prepeličem, ki je letos izvrsten in je prvi strelec španskega prvenstva ter drugi Evropskega pokala, in Jako Blažičem, ki je v zadnjem obdobju v imenitni formi in je med najučinkovitejšimi posamezniki Lige ABA. Bo pa zato Zoki s svojo energijo, borbenostjo in kakovostjo pomemben dodatek junija v olimpijskih kvalifikacijah.

Na položaju dve in tri si je mesto v reprezentanci brez kančka dvoma zaslužil Alen Hodžić, ki je prvič poleg. Kapetan Kopra Primorske je igralec, ki ne sili v ospredje, ampak zelo dobro opravlja svojo nalogo. Je odličen obrambni igralec, obenem pa je nevaren tudi z meti z razdalje. Drugi Koprčan v zasedbi Gregor Hrovat je podobno koristen defenzivno. Kruh si letos služi v Turčiji, kjer je nosilec Afyona, statistično pa so njegove številke zelo dobre. Blaž Mesiček se je korektno znašel pri Megi, je pa on bolj naložba za prihodnost izbrane vrste.

Sorodna novica Morgan za Slovenijo že proti Avstriji in Madžarski

Krilo je sicer osnovni položaj Eda Murića, ki dobro igra pri Olimpiji, Ljubljančan pa je že navajen, da v reprezentanci bolj pomaga na položaju krilnega centra. Pod obročem je znova največ težav, saj Slovenija nima izbora vrhunskih visokih košarkarjev, ki bi igrali na zares visoki ravni. Ob težavah Vidmarja, zaradi katerih je Ljubljančan celo začel razmišljati o košarkarski prihodnosti in zaradi katerih bo tudi njegov prispevek, kar se tiče minutaže, junija precej omejen, je edini klasični center Žiga Dimec, ki ima povprečno sezono v Kopru. Z 211 centimetri je tu poleg še Jurij Macura. 20-letni mladenič sicer pri Megi ne igra veliko, a je trenutno edini Slovenec s konkretno višino in zato je z vidika pridobivanja izkušenj njegov vpoklic smiseln.

Trifunović želi ob pomanjkanju visokih košarkarjev preizkusiti tudi Martina Kramplja. Grosupeljčan je z 206 centimetri med višjimi slovenskimi košarkarji. Pri Olimpiji še vedno ne dobi priložnosti, jo je pa na nekaterih tekmah med posojo pri Andorri, kjer je bil dober mesec. Gre za košarkarja, ki je taktično za takšno raven še precej nezrel, toda zaradi pomanjkanja višine bi bil lahko uporaben. Ob težavah na položaju krilnega centra sta tu še Jan Kosi, ki po odhodu polovice ekipe Primorske zdaj igra več in solidno izkorišča minute, in Blaž Mahkovic, ki je zelo učinkovit pri Heliosu, a gre vendarle za raven Lige ABA 2 in slovenskega prvenstva, tudi sicer pa Kranjčan ni klasična štirica.

Težave, ki jih ima Slovenija z visokimi igralci še posebej v teh kvalifikacijskih oknih, ko se Evroliga ne prekinja, bo poskušal preprečiti Jordan Morgan. Ker (še) ni bil sklenjen dogovor z Alenom Omićem, je KZS rešitev videl v novi naturalizaciji. Randolpha so pripeljali leta 2017 z namenom osvojitve kolajne in dejstvo je, da brez njega Slovenija ne bi postala evropski prvak. Če bo košarkar Reala še igral za izbrano vrsto, ni znano, Mogan pa je po zagotovilu selektorja pripravljen pomagati brez kakršnih koli pogojev.

Njegova naturalizacija je bila lažja, saj je v Sloveniji že preživel eno leto, ko je nosil dres Olimpije. Iz zmajevega gnezda ga je pot vodila v Turčijo, kjer je najprej oblekel dres Banvita, iz Bandirme pa se je nato preselil v Karšiyako, kjer letos s predstavami navdušuje. Je prvi strelec in skakalec moštva, ki je v turškem prvenstvu na drugem mestu za Efesom in pred Fenerbahčejem, v Fibinem evropskem pokalu pa se je zanesljivo uvrstilo v četrtfinale.

Na vprašanje o Morganovi višini, ki z 204 centimetri ni ekstremna, pa je Trifunović odgovoril: "Če povem strokovno, na koncu v košarki šteje razpon rok in dosežena višina. On ima to zelo dobro, hkrati pa je še pravi atlet, ki dobro teče in skače. Ima pravo centrsko tehniko in tiste kvalitete, ki jih centri najbolj potrebujejo, kot so moč, vztrajnost, skok, želja ... Torej je stabilen v raketi in dela prostor. Če pogledamo, veliko ekip zdaj igra s temi, kot pravimo, "undersize" visokimi igralci, ki so hitri in imajo kakovosti centra. Ni vedno le višina tista, ki odloča o položaju centra."