Dozdajšnji predsednik Olimpije Tomaž Berločnik je postal prvi predsednik novega kluba, hrvaški poslovnež Emil Tedeschi, ki naj bi prispeval levji delež kapitala za ponoven razcvet vrhunske košarke v Ljubljani, pa bo prvi dve leti in pol opravljal funkcijo podpredsednika.

Združitev je bila na skupščini v Stožicah potrjena soglasno, nekaj prikritega nezadovoljstva je bilo zaznati le zaradi zamenjave trenerja. Ekipo bo namreč v prvo sezono popeljal trener Cedevite Slaven Rimac, Jure Zdovc pa kljub drugačnim željam lokalnega okolja zapušča klop ljubljanskega moštva.

Na fotografiji, ki je zaokrožila po spletu, je Emil Tedeschi, oblečen v stari dres Iskre Olimpije, iz konca 70. in začetka 80. let, z odtenki zelene in oranžne barve. Všečna in malce nostalgična poteza, ki naj bi sporočala, da se po žilah novega kluba pretaka ista Olimpijina kri, le da je v enakem deležu pomešana s Cedevito. Čeprav je res, da sta se združila dva slovenska kluba, Cedevita je namreč 27. junija, torej pred manj kot dvema tednoma, sedež prenesla na Kolinsko ulico 1 v Ljubljani, pa ima to Tedeschijevo dejanje močno simbolno vrednost, ki bo svoj predznak razkrila šele čez nekaj let.

Sorodna novica Rimac trener Cedevite Olimpije, prva okrepitev Edo Murić

Stare Olimpije namreč ni več, saj je ta klub z ustanovitvijo novega prenehal obstajati. Naslednica obeh klubov, Cedevita Olimpija, je pravna naslednica vseh dosežkov svojih predhodnic. Podrobnejše tolmačenje združitvenih aktov bom prepustil pravnikom, v najboljšem primeru pa ima nov klub hkrati 17 naslovov slovenskega prvaka kot tudi pet naslovov hrvaškega. V slabšem primeru začenja z ničle. In je hkrati naslednik vseh dosežkov Cedevite in Olimpije iz pretekle sezone. Zato bi teoretično naslednje leto smel nastopati na kar osmih tekmovanjih: obeh državnih prvenstvih, prvi in drugi jadranski ligi, evropskem pokalu in ligi prvakov ter obeh pokalnih tekmovanjih. Logično je, da se bodo v vodstvu kluba odločili za najbolj privlačne možnosti.

Slovensko prvenstvo, ker v hrvaškem ne morejo igrati. Klub je ustanovljen v Sloveniji, po slovenskih zakonih, na Hrvaškem bi Cedevito Olimpijo čakal negostoljuben sprejem in selitev v najnižji rang tekmovanja. Na regionalni ravni prva jadranska liga, kjer je Cedevita lani obstala v polfinalu, Olimpijini doti, sramotnemu izpadu v nižji rang, se bodo z največjim veseljem odrekli. In evropski pokal, ki si ga je izborila Cedevita. Pri tem sta oba glavna moža združitve ponosno predstavila dejstvo, ki ne Ulebu ne novemu klubu ni ravno v čast. Kot dokaz, kako pomemben dejavnik v evropski košarki bo novi superklub, sta poudarila, da je bila Cedevita Olimpija še pred formalno združitvijo, torej še preden je zares obstajala, uvrščena v tretji boben za žreb skupin, ki bo v petek. Vsak si o tem lahko misli svoje, poleg vpliva, ki ga nov klub zagotovo ima, je to verjetno še en dokaz, da se v teh organizacijah marsikaj naredi tudi mimo zapisanih pravil in "po domače".

In če se še enkrat vrnem k prej omenjeni, na papirju veljavni, čeprav ne najbolj sterilno čisti, združitvi slovenskih klubov, od katerih eden ni v nobenem slovenskem tekmovanju odigral niti ene tekme. Res je, da smo podoben primer v Sloveniji že imeli. Združila, ali če uporabimo pravne termine, spojila sta se košarkarska kluba Lastovka in Koš Koper, nastala je Primorska, ki je aktualni slovenski prvak. Ko se je v zadnjih dveh letih ta klub dvakrat uvrstil v finale slovenskega pokala, smo vsi pozabili, da je ena od predhodnic Primorske Lastovka leta 2016 igrala v finalu pokala in izgubila proti Krki. Celo v klubu se s tem niso pohvalili. Seveda ima Olimpija precej bogatejšo zgodovino in njene dosežke bomo težje pozabili. Odgovorni zagotavljajo, da je pred nami novo zlato obdobje košarke v Ljubljani. Vseeno pa bodo vrhunske košarke željno in nezaupljivo ljubljansko občinstvo o tem morali še prepričati.