ljati jih je treba.
Le dan po osvojitvi 18. pokalne lovorike je SportForum pripravil forum o izzivih in prihodnosti edinega slovenskega evroligaša. "Živimo in delujemo v tej krizi. Kakršno je bilo stanje predlanskega julija, v okviru teh možnosti Olimpija lahko deluje. Ta vojna traja dolgo časa. Veliko je še bitk do dokončne sanacije Olimpije. To ni zlahka narediti. Tedaj smo začeli to novo zgodbo z bremenom 4,5, kar ni majhna številka, in sanacija je težka. Vojna še traja in še nekaj časa bo, priložnosti, ki se ponujajo, pa so sorazmerno majhne," je uvodoma dejal direktor kluba Janez Rajgelj.
Sanacija težka zaradi gromozanske številke
Ob tem je poudaril, da na roko Olimpiji ne gre niti gospodarska kriza, saj so vsi pri sklepanju sponzorskih pogodb še toliko bolj previdni. Hitrejša sanacija kluba je mogoča ob dobrih rezultatih, kakršni so bili v lanski sezoni: "Ena večjih priložnosti je nedvomno nova dvorana. Ta dvorana marsikaj nudi, seveda pa je pogoj, da Olimpija naredi rezultat. To smo videli lansko sezono. Jaz sem še vedno ponosen, da sem bil del tega. Vsi, ki smo bili del tega, od prvega sponzorja naprej, smo na to zelo ponosni. Letos se nam to žal ni ponovilo. Mogoče se nam bo spet, vsi pa delamo, da se nam bo čim prej. Vendar je vse skupaj težko, zaradi te gromozanske številke. Reševanje tega problema lahko traja še tri morda štiri leta. Glavni cilj vseh nas je jasen – Olimpija mora preživeti v Evroligi do konca sanacije. Uspešno lahko to opravimo le s sponzorji in podporo Mestne občine. Brez enega od teh ne gre."
Olimpija se je pred slabima dvema letoma znašla v skoraj brezizhodnem položaju in prav neverjetno je, kako se je nato zgodba obrnila. Po urgentni tribuni, ki so jo organizirali nekdanji košarkarji, je sledila sanjska sezona in preboj zmajev celo v Top 16. "Upravni odbor in jaz sam nismo razlogi za to. To so gospod Zorko, gospod Mermal, gospod Mervič, gospodje iz Telekoma, zavarovalnice in s HSE-ja … Ti so tisti, ki so predlanskega julija rešili Olimpijo. Potem pride na vrsto upravni odbor. Jaz sem tu samo operativec. Sem le uslužbenec kluba. Brez njih ne bi rešili Olimpije. Stanje je bilo katastrofalno. Praktično se ga ne da opisati. Lahko le navedem nekaj stvari - neplačani prispevki za zaposlene, blokiran žiroračun, neplačan DDV …"je zatrdil Rajgelj.
Nesrečna roka pri sestavi ekipe
Rezultatsko gledano zmaji letos še zdaleč niso tako uspešni kot lani. Razlogov je več. Odgovorni od krivde ne bežijo, Rajgelj pa je ob tem zatrdil, da nemirov v garderobi ne bi bilo, če se ne bi poškodoval kapetan Goran Jagodnik: "Imeli smo smolo. V trenutku, ko se je Jagodnik poškodoval, pozitivnega naboja v garderobi ni bilo več. Prevladali so neki negativni egi. Tudi Green je bil pozitiven. Z Markoto se je lani dalo normalno delati. Moram ga omeniti, ker je izjemen igralec. Žal je situacija pripeljala do tega, da smo se razšli. Še zdaj mi je žal, da ga ni več z nami."
Tako kot direktor kluba je tudi Damjan Kralj, član uprave Olimpije, ki je predstavnik sponzorja BTC-ja, jasno zatrdil, da je obveza obstanek med evropsko košarkarsko elito: "Nujno za Olimpijo je, da ostane v Evroligi. Sploh si ne predstavljam, kako bi lahko prišli nazaj, če bi izpadli. Zato sem bil še toliko bolj vesel pokalne zmage. V našem interesu je seveda, da dobimo ustrezno reklamo. Ne vlagaš pa samo zato, da bi dobil dodatno vrednost. Vlagamo tudi kot ljubitelji športa. Naša cilja sta dva. Eden je seveda ta ljubezen do košarke, normalno pa želimo tudi marketinški efekt."
Več poudarka na mladih košarkarjih
Olimpiji mnogi očitajo slabo delo z mladimi. Že dolgo iz zmajevega gnezda ni prišel kakšen obetaven košarkar. Rajgelj zatrjuje, da počasi postavljajo temelje tudi za delo v mlajših selekcijah. Priložnost za dokazovanje so dobili mladi tudi v prvi ekipi. Kot edino mogočo rešitev, da Olimpija znova pride v stik z evropskim vrhom, Rašo Nesterović vidi prav v mladih košarkarjih: "Mislim, da je preveč denarja porabljenega za tujce, ki sploh ne izstopajo. Tujec mora biti igralec, ki bo izstopal, nosil ekipo, skrbel za vzdušje v garderobi in bil maksimalno pozitiven. To leto so bili - z izjemo Thompsona - sami tujci, ki so bili precej negativni. Ob prvi priložnosti so klubu obrnili hrbet in odšli. Prepričan sem, da če bi bili to slovenski igralci, pa nisem ne rasist ali nacionalist, bi s srcem ostali pri ekipi in bi se trudili tudi v tistih težkih trenutkih. Mislim, da bi tudi publika na to drugače gledala. Tako je bilo na tekmi proti Kazanu, ko so gledalci, kljub porazu, z aplavzom nagradili borbeno igro mladih. Tu ne mislim le Olimpije, vsi klubi bi morali priložnost dati mladim. Potrebno je ekipi dodati le dva ali tri tujce, od katerih se bodo mladi lahko učili profesionalizma."
"Na trenerjih, ki delajo z mladimi, se ne sme varčevati. Mladi igralci napredujejo samo, če igrajo. Potrebno jim je dati priložnost. Slovenija je znana, da pripelje talente, ki pa se uveljavijo v tujini. Primeri so od Vidmarja, Veselyja, Preldžića … in še bi lahko naštevali. Dejstvo je, da se ne dela dobro z mladimi. Stroka bo morala dovoliti nekdanjim košarkarjem, da tudi brez trenerskih licenc delajo z mladimi. Največ jih lahko naučijo nekdanji košarkarji," je dodal nekdanji kapetan reprezentance, ki je bil dve leti član Olimpije, kjer pa ni dobil prave priložnosti.
Rajgelj pri Slovanu dokazal, da prepozna talente
Rašo je že večkrat poudaril, da morajo večjo veljavo dobiti nekdanji igralci in da jih je treba vključiti v slovensko košarko. Ljubljančan močno nasprotuje, da z mladimi košarkarji delajo neizkušeni trenerji, stari nekaj nad 20 let. Z mladimi igralci morajo po njegovem mnenju delati trenerji, ki so starejši in imajo že precej izkušenj, saj jih le tako pravilno lahko usmerijo.
Podobnega mnenja je tudi Rajgelj, ki pravi, da v Sloveniji primanjkuje tako obetavnih igralcev kot tudi trenerjev, ki znajo z mladimi. Izpostavil je le Aleša Pipana in Zmaga Sagadina ter kot nekoliko mlajša Mira Alilovića ter Aleksandra Sekulića. Ob tem Rajgelj verjame, da ima v tem dovolj kompetenc, saj se je ravno pri Slovanu, kjer je pred tem deloval, odlično delalo z mladimi. Prav tako se je na Kodeljevem učilo veliko trenerjev pa tudi številni kondicijski trenerji, ki zdaj delujejo v najboljših klubih.
Američani glede marsičesa za zgled
Nesterović kot zgled glede košarke razumljivo navaja ZDA. Slikovit je sam primer delovanja v Ligi NBA: "Ko smo bili na pripravah s San Antoniom, je na trening prišel trener s Syracuse, ki je bil strokovnjak za cono. Bil je mlajši od Popovicha, pa nam je on razlagal cono. Popovich se ni čutil ogroženega. Pride nekdo, ki zna več od tebe in le čast je, da se od njega lahko naučiš." Poleg tega so Američani tudi za zgled v trženju. Tako je Rašo prepričan, da se mladi prej poistovetijo z domačim igralcem kot s tujcem. Predvsem gre tu za uvajanje mladih košarkarjev, ki v nekaj sezonah postanejo nosilci kluba. Nesterović je kot primer navedel, da bi bilo tako v prihodnosti s pravim delom trenerjev in tudi odgovornih za trženje lahko prodanih veliko dresov Jake Blažiča.
Udeleženci so se dotaknili tudi slovenske zakonodaje. Nesterović je prepričan, da bi bilo z določenimi zakonskimi olajšavami več vlagateljev v šport. Le tako se po njegovem mnenju lahko reši slovenski šport. Kralj pa je prepričan, da bi lahko le s prodajo piva na tekmah Olimpija za eno sezono pokrila vsaj enega, če ne celo dva vrhunska igralca.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje