ga bodo Slatinčani še dolgo pomnili, pa je bila domača zmaga.

Rogaška je z 81:73 ugnala Tajfun in v finalu povedla z 1:0. Pred štirimi leti se je klub, ki je začel delovati šele leta 1998, potem ko je ugasnil uspešen klub, ki si je v slovenskem prvenstvu celo izboril Evropo, šele prebil v Ligo Telemach, zdaj pa igra finale in začetek serije za naslov slovenskega prvaka je bil v Rogaški Slatini kot pravi praznik.

Do zadnjega kotička so navijači napolnili dvorano. V petek dopoldne so s pomočjo prostovoljcev in navijaške skupine Elita postavili tudi dve montažni tribuni - ena je bila namenjena gostujočim navijačem iz Šentjurja -, da so le nekoliko povečali dvorano, ki je bila za vse, ki so si želeli ogledati obračun, enostavno premajhna. Na koncu naj bi bilo v dvorani 1.800 gledalcev. Po besedah predsednika kluba Kristijana Novaka bi lahko glede na povpraševanje prodali vsaj še enkrat toliko vstopnic. Zagotovo bo podobno bučno tudi v nedeljo v Šentjurju, ki pa ima kar precej manjšo dvorano.

Že 45 minut pred tekmo dvorana polna
Vstopnica oziroma bolje rečeno mesto v dvorani je bila želja skoraj da vsakega Slatinčana. Vsak kotiček so zapolnili gledalci, ki so pripravili izvrstno vzdušje. Že 45 minut pred tekmo je bila dvorana polna, 15 minut pozneje so se že oglasili navijači, ki so začetek tekme, kot se za štajerski dvoboj spodobi ob zvokih V štajerski kleti Alfija Nipiča, celo pričakali na nogah. Že dolgo v slovenski klubski košarki v določenem kraju ni bilo take evforije in že dolgo tudi ne tako bučno v kakšni izmed dvoran. Kot je pred začetkom finala dejal trener Šentjurja Dejan Mihevc, je to nedvomno dobrodošla popestritev. In res je tako.

Ob neverjetni priložnosti za oba "malčka" slovenske košarke, kar prinaša dvoboj za naslov prvaka, pa za dodaten tekmovalni naboj poskrbi še lokalno rivalstvo med kluboma, ki sta med sabo oddaljena le dobrih 20 kilometrov, obenem pa so tudi akterji na igrišču že delovali v obeh sredinah. Damjan Novaković je pred dvema letoma začel zgodbo na klopi Rogaške. Predtem je eno leto deloval v Laškem, kar sedem pa v Šentjurju, kjer je zaključil tudi igralsko kariero (vmes je oblekel tudi dres Rogaške). Pri Rogaški pa se mu je pridružilo tudi nekaj košarkarjev, s katerimi je deloval v Šentjurju.

Čebular odraščal v Šentjurju, zdaj pa njegov krvnik
Eden takih je tudi junak prve tekme Sandi Čebular: "Seveda je ta finale nekaj posebnega, saj je Šentjur moj matični klub. V njem sem zrasel in veliko mi je dal. Trenerja Mihevc in Stane me odlično poznata, saj sta bila moja trenerja v mlajših selekcijah in pri članih. Skrivnosti ni. Kot sem že dejal, bo v seriji odločala večja borbenost, dnevna forma in pa želja."

Nepričakovan finale torej, ko sta se presenetljivo prvič vanj prebila Tajfun in Rogaška ter ni Olimpije in Krke, kar je bilo zanju rezervirano v zadnjih letih in že kar samoumevno. Da sta zasluženo kluba tu, dokazujeta že skozi celotno sezono, tudi na prvi finalni tekmi pa sta to le potrdila. Rogaška je še enkrat dokazala, da je izjemno neugodna ekipa na domačem parketu, telovadnica v "Slatni", kot je večino časa odmevalo s tribun, pa v končnici tako ostaja še naprej neosvojljiva.

Finale krona dozdajšnjega dela Rogaške
Urejeno okolje in dobro sestavljeni ekipi sta dokaz, da se lahko preseže in nadgradi vse želje in cilje. "Za naš klub je to velika nagrada in krona dozdajšnjega dela. To pomeni lepo priznanje za vse, ki smo v klubu, in vse sponzorje, ki dajejo še zadnji denar. Za mesto in občino to pomeni izjemno promocijo. Če pogledamo samo prvo tekmo, je to praznik košarke," je dejal predsednik Rogaške Kristijan Novak. Klub stabilno deluje v finančnih okvirih, ki jih obvladuje. Je brez generalnega sponzorja, zato pa ima več manjših. Naslanja se na sponzorje iz lokalnega okolja, ki čutijo pripadnost kraju, občini in klubu. S tem, ko ima klub več manjših sponzorjev, je z njimi bistveno več dela kot z enim večjim. Se jim pa to obrestuje, saj so po besedah Novaka vsi dobri plačniki. Finance so stabilne, plače redne, s plačili se ne zamuja in nobenemu klub ničesar ne dolguje.

Gostitelji so bistveno bolje začeli tekmo in na krilih navijačev so v drugi četrtini prvič povedli za več kot deset točk. Toda gostujoče navijače, ki jih je v Rogaško Slatino prišlo tudi kar lepo število, so Mihevčevi varovanci kmalu dvignili na noge, ko so ujeli nasprotnike. Novakovičeva vrsta si je šest minut pred koncem tekme znova priigrala deset točk naskoka. Tedaj je Čebular najprej na trojko lepo podal Draženu Bubniću, ki je zadel, nato pa je bil še sam uspešen izza črte, a Tajfun se je po seriji 11:0 povsem približal.

Rogaška naredila tretjino do končne zmage
Nato pa je na začetku zadnje minute z novo trojko Čebular (21 točk) odločil tekmo: "Naš cilj je bil, da ubranimo domače igrišče. To nam je uspelo, a moramo zdaj pozabiti to tekmo, saj kmalu sledi že nova. Čaka nas težko gostovanje v Šentjurju, kjer bo pekel, tako kot je bilo tudi pri nas." Po pisku zadnje sirene se je v dvorani začelo veliko slavje, nad tem pa Novaković ni bil najbolj navdušen: "To pretirano slavje me zdaj kar malo moti. Naredili smo samo en korak, slabo tretjino do končne zmage. Bili smo boljši nasprotnik skozi celotno srečanje. Po neumnostih smo dopustili gostom, da se približajo. Še bolj boli ta neumnost, ko smo dobili tri trojke in iz -12 so prišli na -3. Potem smo na strelski post odgovorili s trojko. Največji problem je bil, tako kot je vedno proti Tajfunu, skok. Če tega ne bomo popravili, bodo naslednje tekme še težje.

Novaković je dodal, da se vendarle njegovi varovanci zavedajo, da je šele 1:0 in da so zdaj pod velikim pritiskom Šentjurčani. "Kljub porazu na prvi tekmi se ne predajamo. To je šele prva tekma. Rogaška je izkoristila prednost domačega igrišča. Serija se seli v Šentjur in upam, da se v našo rotacijo vrne Clark. Četudi njega ni bilo, so vsi fantje korektno odigrali. Ko nam je Rogaška pobegnila, smo prišli na štiri točke zaostanka, pa potem naredili kakšno neumnost. Vedno nam je potem pobegnila. Po analizi se bomo dobro pripravili na naslednjo tekmo," je pristavil Mihevc.